Ljubljana, 16. 8.2023 – Predsednik Vlade Robert Golob se bo danes ponovno srečal s predstavniki občinskih združenj, s katerimi bo med drugim spregovoril o dosedanjem poteku intervencijskih del na območjih, ki so jih prizadele nedavne poplave, ter o nadaljnjih ukrepih.
Predsednik vlade bo na današnjem drugem srečanju s predstavniki Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije spregovoril o dosedanjem poteku intervencijskih in sanacijskih del na prizadetih območjih ter se pogovoril o novih predlogih in potrebah. Na srečanju bodo sodelovali tudi predstavnika Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas, ministri ter drugi predstavniki pristojnih resorjev. Načrtovanemu enournemu srečanju bo ob 14. uri sledila izjava za medije.
Predloge prihodnjih ukrepov države bo sicer vlada po Golobovih napovedih obravnavala na četrtkovi seji. Golob je ob tem občine pozval k čimprejšnjemu popisu škode, na podlagi katerega jim lahko država izplača sredstva. Nekatere najbolj prizadete občine bodo popis začele že danes.
Predsedstvo ZOS je Vladi RS v preučitev predlagalo naslednjih 16 ukrepov:
- optimizacijo sistema povračil intervencijskih stroškov (občine so dobile povrnjenih 20 % odstotkov intervencijskih stroškov – odstotek takojšnjih povračil je treba povečati);
- intervencije naj bodo odprte dlje časa (vsaj do konca leta), da se poškodovani vodotoki učinkovito sanirajo;
- proučitev učinkovitejšega sistema upravljanja z vodotoki, da se preprečijo takšne elementarne nesreče (morebiten delni prenos na občine z ustrezno podporo finančnih sredstev iz vodnega sklada);
- proučitev učinkovitejšega sistema upravljanja z gozdovi (da se bodo krčili na način, da upravljanje ne bo povečevalo tveganja plazenja zemljine, hudourniških vodotokov…);
- nadaljevanje izgradnje objektov (večnamenskih) na rekah – ta ukrep bo izboljšal protipoplavno varnost;
- povečanje sredstev v državnem proračunu za odpravo naravnih nesreč, spremeniti sistem financiranja naravnih nesreč na ravni države v večletne programe (sanacije so daljše od enega leta), sistem koriščenja proračunske rezerve je treba iz kratkoročnega obdobja podaljšati v srednjeročno obdobje ter kadrovsko povečati sektor za odpravo naravnih nesreč;
- povečanje sredstev za namene odprave naravnih nesreč v podnebnem skladu (povečanje sredstev za odpravo naravnih nesreč in subvencije opreme za gasilstvo in civilno zaščito);
- preusmeritev EU sredstev (kohezija in načrt za okrevanje) na način, da bi bila sredstva lahko namenjena tudi za obnovo javne infrastrukture (lokalne in državne);
- hitro pomoč države pri vzpostavitvi občinske javne infrastrukture (ceste, mostovi, šole vrtci in drugi javni objekti) iz sredstev državnega proračuna, EU sredstev in solidarnostnega sklada;
- hitro pomoč gospodarstvu, da se čimprej vzpostavi izvajanje gospodarske aktivnosti v občinah iz sredstev državnega proračuna,
- vzpostavitev zakonskega okvirja za sistem pomoči s proračunskimi sredstvi neposredno oškodovanim občanom (avansna plačila- takojšnja pomoč);
- poenostavitev pridobitve projektne dokumentacije vključno z vsemi dovoljenji za izgradnjo protipoplavnih zaščit (proučiti učinkovitost sistema naravovarstvene stroke);
- za vse vodotoke v RS naj Direkcija za vode pripravi hidrološke hidravlične študije, ki naj se javno objavijo in so dostopne vsem za potrebe protipoplavnih ukrepov in za prostorsko načrtovanje;
- zagotovitev stabilnega in zadostnega financiranja občin – višina povprečnine naj pokrije dejanske stroške občin (v letu 2022 so dejanski stroški občin bili 725,76 eur) + inflacijo izračunano s strani SURS v tekočem letu – Tako se predlaga povečanje povprečnine že v letu 2023 (predlagana povprečnina za leto 2023 769,58 eur, za leto 2024 799,58 eur in za leto 2025 815,69 eur;
- pospešitev izplačil občinam iz EU skladov za že opravljena dela – da se poveča trenutna likvidnost občin;
- vzpostavitev boljšega sistema sofinanciranja gasilske dejavnosti na vseh ravneh.
***