Ljubljana, 25. 3. 2024 – V petek, 22. 3. 2024 je na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo potekal sestanek v zvezi s predlogom Podnebnega zakona. Javna obravnava predloga Podnebnega zakona, ki daje celovit okvir za učinkovitejše izvajanje podnebnih politik in izpolnitev cilja podnebne nevtralnosti najkasneje do 2050 ter ureja tako blaženje podnebnih sprememb kot prilagajanje nanje, se je sicer zaključila novembra lani. Sestanka z državnim sekretarjem Urošem Vajglom in direktorjem Urada za spodbujanje zelenega prehoda Klemnom Koširjem se je udeležila tudi predstavnica ZOS.
Državni sekretar Uroš Vajgl je uvodoma povedal, da je predlog Podnebnega zakona trenutno v koalicijskem usklajevanju. Maja oziroma junija pa bo ponovno potekala javna obravnava.
S strani predstavnikov občin je bila izražena želja po vključitvi občin k pripravi zakona. V zvezi s tem je Vajgl povedal, da predlog zakona malo posega v lokalno upravo ter, da so občine večji akter pri prilagajanju. Se bo pa vseeno pozanimal, da se vključi predstavnike občin v Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja (STRIVO), medtem ko je že takoj povedal, da vključitev v Podnebni svet ni mogoča.
V zvezi s tretjim odstavkom 19. člena predloga Zakona, ki za občine določa pridobitev mnenja nevladne organizacije (v nadaljevanju: NVO) v javnem interesu na področju podnebnih sprememb, je Košir povedal, da gre bolj za pridobitev različnih mnenj v smislu boljše/drugačne zasnove projekta. Zaradi težav s katerimi se občine srečujejo s sodelovanji z NVO, so predstavniki občin predlagali, da se pridobitev mnenja NVO izključi, za kar se je Vajgl strinjal in dejal, da se bo verjetno to res izključilo oziroma zagotovo specificiralo.
Predstavniki občin so izpostavili tudi stroške povezane s poročanjem Evropski komisiji (EK) v okviru nacionalnega energetskega podnebnega načrta (v nadaljevanju: NEPN). EK namreč sedaj zahteva poročanje še na ravni občin in ne samo države. Občine pa pri zbiranju podatkov bremenijo dodatni zelo visoki stroški. Predlagali so ureditev področja, pri čimer so predstavniki ministrstva zagotovili, da bodo podali pisni odgovor s predlogom ureditve tega področja.
Predmet sestanka so bila tudi določila novega člena v predlogu Zakona, v katerem se predpisuje enkratna dajatev za spremembo namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Namreč, v primeru, da se s prostorskim aktom namenska raba zemljišča spreminja iz gozdnih ali kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča, se obračuna enkratna dajatev, razen v primerih ko gre za spremembo za namene stanovanjske rabe. Dajatev je namenjena spodbujanju ohranjanja kmetijskih in gozdnih zemljišč ter varstva njihovega naravnega potenciala za ponore emisij toplogrednih plinov in preprečevanju njihove pozidave za druge namene, razen za stanovanjske namene. V zvezi s tem je Košir povedal, da je z vidika podnebja namen, da pride do čimmanjših zazidljivosti teh zemljišč. Zaenkrat gre samo za idejo, v okviru katere bodo potekale še razprave, sledi sestanek na operativnem nivoju. Člen zaenkrat določa, da se ob spremembi OPN dajatev zaračunava, in sicer plačnik bi bil predlagatelj oziroma občina, prejemnik pa bi bil tisti, ki bi bil koristnik tega prostora, omejeno bi bilo bolj za infrastrukturne posege in ne stanovanjske. Cilj je namreč ohranjanje narave.
***
