Ljubljana, 23. 10. 2023 – Predsednik vlade dr. Robert Golob je z ministrsko ekipo v soboto, 21. 10. 2023, obiskal Savinjsko regijo, kjer se je srečal z župani, predstavniki gospodarstva, podjetniki in drugimi nosilci razvoja v regiji.
Obisk je začel v občini Braslovče, kjer si je pred srečanjem z županom Tomažem Žoharjem ogledal morebitne lokacije nadomestitvene gradnje v Rakovljah. Stroka namreč ocenjuje, da je varnost prebivalcev iz naselja Letuš ogrožena.
Predsednik vlade dr. Robert Golob je po pogovorih z županom in predstavniki hidrološke stroke povedal, da v občini Braslovče ne bo potekalo zgolj odpravljanje posledic poplav, ampak bo skozi obnovo in razvoj celotno okolje postalo bolj odporno na bodoče nesreče, pa tudi bolj privlačno za bivanje in življenje ljudi.
Ocena ogroženosti strokovnjakov, ki so zadnje mesece preučevali stopnjo ogroženosti življenj in premoženja bo kriterij, na podlagi katerega se bo odločalo, je povedal predsednik vlade in dodal, da ta kriterij velja tako za ogroženost zaradi poplav v Braslovčah kot tudi za ogroženost zaradi plazov v nekaterih drugih občinah, npr. naselju Struge v Lučah.
Ob tem je izpostavil, da Slovenija zakonsko ni bila pripravljena na naravne nesreče takšnih razsežnosti, čeprav se je v preteklosti že soočila s hudimi lokalnimi naravnimi nesrečami, kot npr. plazom v Logu pod Mangartom in poplavami v Železnikih. Takrat je trajalo leto dni, da so strokovnjaki prišli do končnih strokovnih rešitev. Zagotovil je, da situacija tokrat ne bo takšna, ter da bodo v prihodnjem tednu strokovnjaki obiskali poseljena območja in ljudem podali strokovna pojasnila glede stopnje ogroženosti posameznega območja oz. hiše.
Povedal je še, da odločitev o nadaljnjih ukrepih ni politična, ampak mora o tem odločati stroka. Ekspertna mnenja bodo v tem tednu predstavljena na odborih krajanov. Vlada RS je osredotočena na spremembe zakonodaje, saj trenutna zakonodaja ne omogoča izvajanja strokovno najustreznejših ukrepov.
Poudaril je tudi, da je prvič v zgodovini država občinam v celoti povrnila intervencijske stroške. Občinam v Savinjski regiji je namenila več kot 20,5 milijonov evrov. Poleg tega bodo občine v Savinjski regiji za ocenjeno škodo na občinski lastnini oziroma infrastrukturi prejele predplačila v skupni višini več kot 56 milijonov evrov. Predplačila v vrednosti 21,2 milijona evrov je že prejelo 6 savinjskih občin, preostale pa bodo sredstva prejele v kratkem. Prav tako je bilo 287 podjetjem v Savinjski regiji že izplačanih skoraj 21,5 milijona evrov predplačil povračila škode v gospodarstvu.
Za povrnitev škode ljudem pa bo vlada pripravila novelo interventnega zakona, s katero bodo omogočena predplačila za sanacijo škode, ki so jo posamezniki prijavili v sistem Ajda. V zakonu bo opredeljena tudi nadomestitvena gradnja, in sicer bodo strokovnjaki ocenili varnost objektov. Ko bo znan seznam objektov, ki niso več varni za bivanje, bo poskrbljeno za nadomestitvene gradnje.
V okviru vladnega obiska v Savinjski regiji so se z načelniki osmih upravnih enot regije srečali tudi minister za finance, ki opravlja funkcijo ministra za javno upravo, Klemen Boštjančič in državni sekretar Jure Trbič skupaj z državno sekretarko Ministrstva za notranje zadeve Tino Heferle. Načelnice in načelniki osmih upravnih enot (UE) Celje, Mozirje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Slovenske Konjice in Velenje so predstavili izvajanje upravnih storitev, ki potekajo na podlagi ukrepov, ki so namenjeni pomoči ljudem ter gospodarstvu ob vremenski ujmi, ki je Savinjsko regijo močno prizadela.
Med drugim so se dotaknili tudi ukrepa poenostavitve postopkov, povezanih z zaposlovanjem in delom tujcev iz ne-vizumskih držav, ki bodo pomagali pri obnovi po vremenski ujmi. Trajanje ukrepa bo veljalo do 31. avgusta 2024, saj številnih poklicev na trgu dela že zdaj primanjkuje, za odpravo obsežnih posledic poplav in zemeljskih plazov pa so nujno potrebni. Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 določa UE Celje kot pristojno za odločanje o vlogah za delo in bivanje tujih delavcev. Omenjene vloge se lahko vložijo na katerikoli upravni enoti, v nadaljevanju pa so v reševanje odstopljene UE Celje, ob upoštevanju, da vlagatelj na obrazcu vloge označi, da je podana z namenom sanacije ob poplavah in plazovih.
V nadaljevanju je sledil sestanek državnega sekretarja s predstavnicami Regionalnega stičišča NVO Savinjske regije NOVUS, katerega aktivnosti potekajo pod okriljem Društva NOVUS. Regionalno stičišče NOVUS kot podporna organizacija za razvoj nevladnih organizacij (NVO) v Savinjski regiji deluje že od leta 2016, pri tem pa nudi celostno podporo NVO v 31 občinah Savinjske regije. Poleg opolnomočenja 3.207 nevladnih organizacij v regiji so aktivni pripravljavci strategij s področja sociale, mladih in digitalizacije, v zadnjih petih letih pa so s proaktivnim pristopom za nadaljnji razvoj regionalnih stičišč v Savinjski regiji uspeli pridobiti več kot 5 milijonov evrov iz različnih, tudi evropskih virov. Aktivno sodelujejo z Mladinskim centrom Dravinjske doline, ki je ena najuspešnejših organizacij na mladinskem področju ter je z aktivno vpetostjo v lokalno okolje osredotočen na pripravo regionalnih razvojnih programov in strategij za mlade.
Vladnega obiska v Savinjski regiji se je med drugim udeležila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez. V okviru obiska si je ogledala dve kmetiji, ki sta bili poškodovani med avgustovskimi poplavami ter Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo.
***