Ljubljana, 5. 10. 2023 – Vlada RS se je na 74. redni seji, ki je potekala 4. 10. 2023, med drugim seznanila z Oceno neposredne škode po naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo 4. avgusta 2023 in potrdila predlagane spremembe MGTS, ki bodo omogočile večjo prilagodljivost pri porabi sredstev Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Določila je tudi besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2023 in sprejela Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (PUN 2023-2028).
Ocena neposredne škode po naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo 4. avgusta 2023
Poplave in plazovi so prizadeli 183 občin od 212-ih slovenskih občin. Kar 104 občine so bile močno prizadete. Celoten obseg prizadetega območja pa je ocenjen na 17.203 km2 površine.
Skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša približno 9.9 milijard evrov.
Predstavljena ocena zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine, odlaganja in ravnanja z odpadki…itd.
Ker gre za najhujšo naravno nesrečo v zgodovini Slovenije in ker je treba škodo oziroma posledice je oceniti v kratkem času, se je vlada RS odločila za uporabo mednarodno priznane metodologije (PDNA – angleško Post-Disaster Needs Assessment). Njeno bistvo je, da omogoča celovito in hitro ocenjevanje posledic po katastrofi ter pripravo načrtov za obnovo. Omogoča poenoteno in primerljivo ocenjevanje stroškov vzpostavitve normalnega stanja, ob upoštevanju dejstva, da tako obsežna obnova traja več let.
Ta metoda nadgrajuje dosedanje uveljavljene nacionalne metodologije za ocenjevanje škode. Primer ocene za 50 let staro stavbo, ki jo je poplava popolnoma uničila in jo je treba nadomestiti: Ocena posledic po tej metodologiji vključuje strošek izgradnje nove stavbe ob upoštevanju celotnih stroškov gradnje v današnjem času in ne zgolj vrednosti stare stavbe. Ne vključuje pa ta ocena izboljšav, kot je denimo postavitev nove sončne elektrarne, če je prvotna stavba ni imela.
Predstavljena ocena neposredne škode po naravni nesreči je ključna za pripravo vloge za pridobitev sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije. Vlogo bo Slovenija na Evropsko komisijo oddala do 27. oktobra 2023.
Sprememba Ključnih elementov finančnih instrumentov za zagotovitev prilagodljivosti pri porabi sredstev
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je pripravilo spremembe Ključnih elementov finančnih instrumentov v programskem obdobju 2014–2020 tehnične narave, in sicer zaradi zagotovitve pravne varnosti pri izvajanju Sklada skladov. Vlada RS je potrdila predlagane spremembe, ki bodo omogočile večjo prilagodljivost pri porabi sredstev Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Spremembe so potrebne, saj povpraševanje izkazuje večji interes končnih prejemnikov k najemanju splošnejših posojil kot k posojilom, ki so ozko usmerjena v izboljšanje energetske učinkovitosti. Zato bi se lahko zgodilo, da bi ob koncu obdobja upravičenosti finančnega obdobja Evropske kohezijske politike 2014–2020 prišlo do odstopanj od vnaprej načrtovane porazdelitve sredstev med različne kode intervencije iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.