Ljubljana, 31. 8. 2023 – Vlada RS je na 67. redni seji, ki je potekala 30. 8. 2023, med drugim sprejela mnenje k predlogu DS RS glede Zakona o dopolnitvi Gradbenega zakona (GZ-1), potrdila okvirni seznam področij za najem dodatnih posojil iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti in sprejela sklep, da se sredstva namenskega premoženja Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki jih je pridobil za omilitev posledic energetske krize, lahko namenijo tudi za likvidnostni ukrep za odpravo posledic po poplavah v letu 2023 v gospodarstvu. Vlada RS je potrdila Akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030, se seznanila s Seznamom projektov za izvedbo energetske prenove stavb izjemnega upravnega in družbenega pomena prispelih na prvi rok Javnega povabila za energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter sprejela predlog stališča RS k zadevi Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 – 10898/23. Vlada RS se je seznanila s Sklepom o preklicu Sklepa o aktiviranju Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah z dne 30. 8. 2023 ter ob tem odločila, da Slovenska vojska še vedno nudi pomoč v okviru svojih zmogljivosti pri odstranjevanju posledic poplav in plazov v avgustu 2023 na prizadetih območjih, seznanila se je tudi s pripravami na predsedovanje RS Strategiji EU za alpsko regijo (EUSALP). Vlada RS je podala soglasje k predlogu amandmaja o spremembah Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja in k Predlogom amandmajev k Predlogu resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023–2030 ter sprejela Sklep o dopolnitvi sklepa o Ustanovitvi Delovne skupine za koordinacijo obnove po poplavah v začetku avgusta 2023.
Mnenje k predlogu Zakona o dopolnitvi Gradbenega zakona (GZ-1)
Vlada RS meni, da predlog za dopolnitev GZ-1 ni utemeljen, ker ustrezna ureditev v obstoječi zakonodaji že obstaja. Po njej lahko občina prepreči izdajo odločbe o legalizaciji nelegalnega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču. Število nelegalnih objektov, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja se že po naravi stvari ne more povečevati, saj gre le za objekte, ki v prostoru obstajajo že od 1. januarja 2005. Treba je spoštovati tudi ustavno načelo enakosti pred zakonom. Zakonodajalec je z določbami o legalizaciji objektov daljšega obstoja zagotovil ureditev pravnega stanja nelegalnih objektov in pri poznejšem omejevanju te pravice ni več povsem svoboden, temveč je vezan na temeljna ustavna načela. Zakonodajalca v takem primeru še posebej zavezuje načelo varstva zaupanja v pravo.
Dodatna posojila Mehanizma za okrevanje in odpornost
Vlada RS je potrdila okvirni seznam področij za najem dodatnih posojil iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti do 747 milijonov evrov. S tem bo vloga za vsa posojila iz NOO skupaj z že dosedanjimi posojili znašala skoraj 1,3 milijarde evrov.
Po julijskem posredovanju predloga spremembe Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki je podlaga za koriščenje evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, se je vlada prejšnji teden seznanila z informacijo o možnostih koriščenja teh sredstev za naslavljanje izzivov, povezanih s poplavami in drugimi ujmami, ter za morebitne druge dodatne naložbe.
Vlada RS je po nedavnih poplavah ponovno proučila izvajanje protipopolavnih projektov in na podlagi s strani EK izražene možne prilagodljivosti pri obravnavi omenjenih projektov sprejela odločitev, da si pusti odprta vrata za najem do 320 milijonov evrov posojil za naložbe v okviru »Zmanjševanja poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče. Pri tem bo Ministrstvo za naravne vire in prostor podprlo le tiste projekte, ki bodo z gotovostjo izpeljani do sredine leta 2026.
Vlada RS bo zaprosila tudi za dodatna posojila za druge namene, in sicer v vrednosti 427 milijonov evrov. Gre za dodatna posojila za področje povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture in področje trajnostne prenove stavb.
Pooblastila je tudi Urad RS za okrevanje in odpornost, da najkasneje do 31. avgusta 2023 EK posreduje prošnjo za odobritev dodatnih posojil. Zaradi izrednih okoliščin bo Slovenija v skladu z dogovorom z EK v prošnji navedla najvišji možni znesek in okvirni seznam področij, ki bi jih financirala s posojili. V prihodnjih mesecih bo z EK neformalno uskladila vsebino predlaganih področij in pripravila dopolnjen NOO z dodatnimi reformami ter mejniki in cilji, ki so pogoj za koriščenje teh sredstev.
Končni znesek posojil, ki bo potrjen do konca letošnjega leta, bo lahko nižji od zaprošenega, odvisno od fleksibilnosti in razumevanja, ki jo bo, po izraženi/obljubljeni podpori, izkazala EK.
Sredstva Slovenskega podjetniškega sklada namenjena tudi za zagotavljanje likvidnostnih ukrepov za odpravo posledic po poplavah
Vlada RS je sprejela sklep, da se sredstva namenskega premoženja Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki jih je pridobil za omilitev posledic energetske krize, lahko namenijo tudi za likvidnostni ukrep za odpravo posledic po poplavah v letu 2023 v gospodarstvu. Sklenila je, da se podpiše dodatek k pogodbi, ki bo omogočal dodatni namen uporabe sredstev.
Slovensko gospodarstvo, posebej mikro, mala in srednje velika podjetja se soočajo s posledicami nastale škode zaradi obilnega deževja v letu 2023. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je bil sprejet 9. avgusta, med drugim omogoča likvidnostni ukrep na področju gospodarstva za odpravo posledic po poplavah v letu 2023 v gospodarstvu.
Že julija je Vlada RS na podlagi 49. člena Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize sprejela sklep, s katerim se je povečalo namensko premoženje Slovenskega podjetniškega sklada. Povečanje je bilo predvideno za izvajanje finančnih produktov za podjetja za omilitev posledic energetske krize, in sicer 10 milijonov evrov v letu 2023 in 10 milijonov evrov v letu 2024.
Ko so Slovenijo v začetku avgusta 2023 doletele katastrofalne razmere zaradi obilnega deževja in so poplave prizadele tudi podjetja, so bili pripravljeni intervencijski ukrepi, sprejeti z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Ta opredeljuje, da se lahko sredstva iz četrtega odstavka 49. člena Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize namenijo tudi za ohranjanje likvidnostni v gospodarstvu po poplavah v letu 2023 v gospodarstvu.
Vlada RS bo podpisala dodatek k pogodbi, ki bo omogočal dodatni namen uporabe sredstev, in sicer bo Slovenski podjetniški sklad lahko že zagotovljena sredstva namenil tudi za likvidnostne ukrepe za odpravo posledic po poplavah.
Celotno sporočilo si lahko preberete TU.