Ljubljana, 1. 2. 2024 – Vlada RS je na 89. redni seji, ki je potekala 31. 1. 2024, med drugim je seznanila s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 in 2021–2027 in podala mnenje v zvezi s predlogom Zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Sprejela je tudi mnenje glede ocene ustavnosti določb 36.b, 36.c in 36.č člena ter tretje alineje 43. člena Zakona o zaščiti živali in Uredbo o Regijskem parku Pohorje.
Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 in 2021–2027
Vlada RS se je seznanila s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 in 2021–2027, ki opisuje stanje izvajanja evropske kohezijske politike v navedenih programskih obdobjih na dan 31. 12. 2023. Slovenija je uspešno zaključila programsko obdobje 2014-2020. Izkoristila je vsa razpoložljiva kohezijska sredstva, saj na dan 31. 12. 2023 predstavljajo izplačila iz državnega proračuna 103 % pravic porabe v skupni vrednosti 3.429.782.466 evrov (EU del).
V okviru izvajanja programa evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021-2027, ki smo ga začeli izvajati z letom 2023, je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj izdalo za 270.311.517 evrov (EU del) odločitev o podpori, kar je 9 % vseh razpoložljivih evropskih kohezijskih sredstev.
Predlog Zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema
Vlada RS je od Državnega zbora RS v mnenje prejela Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Predlog zakona je Državnemu zboru predložila skupina 5.000 volivk in volivcev.
Predlog Zakona določa:
- nov koncesijski akt za področje zdravstva;
- zvišanje števila pacientov, ki jih morajo izbrani osebni zdravniki opredeljevati, in sicer v višini 10 % nad določenim glavarinskim količnikom, pri čemer so zdravstveni timi, ki opredeljujejo nad tem pragom, upravičeni do dodatka v višini 15 evrov bruto na pacienta;
- da lahko napotne listine za specialistične preglede izdajo tudi zdravniki specialisti, potrdilo o začasni zadržanosti od dela zaradi razlogov nosečnosti, poroda in reproduktivnega zdravljenja pa tudi izbrani osebni ginekolog;
- pravico delavca do odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ deset dni v posameznem koledarskem letu;
- obveznost priprave začasnega delovnega normativa in priprave podatkov, ki se nanašajo na opravljene storitve v javnih zdravstvenih zavodih na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti;
- obveznost priprave akcijskega načrta za skrajševanje čakalnih vrst, ki ga pripravi poslovodstvo JZZ;
- nagrajevanje iz naslova preseganja rednega programa;
- preklic soglasij za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, razen v primeru, da JZZ izkaže, da nima nedopustno dolgih čakalnih dob oziroma dokaže, da zaposleni v JZZ opravijo več dela, kot je določen v začasnem delovnem normativu.
Vlada RS predloga zakona ne podpira, saj bo večino ciljev, za katere ocenjuje, da so ustrezni, uresničila skozi ukrepe, ki so predvideni v predlogu Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in v obsegu sredstev za leto 2024, ki je v pripravi. Prav tako so v pripravi tudi druge zakonodajne rešitve, ki bodo sistemsko naslovile anomalije v zdravstvenem sistemu oziroma uredile področja, ki jih je treba zaradi zakonodajnih sprememb oziroma sprememb v družbi urediti na novo.
Po mnenju Vlade RS predlog zakona tudi ne podaja realne ocene finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva. Predlagani ukrepi namreč pomenijo dodatno obremenitev na vzdržnost sistema zdravstvenega varstva.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.