Vlada RS obravnavala osnutek Zakona o obnovi

Ljubljana, 26. 10. 2023 – Vlada RS je na 78. redni seji, ki je potekala 25. 10. 2023, med drugim obravnavala osnutek Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev ter se seznanila z Informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost. Vlada RS je potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurja z dežjem, vetrom, zemeljskimi plazovi in poplavami med 17. julijem in 3. avgustom 2023 in  končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023 ter sprejela Program odprave posledic škode v gospodarstvu v Sloveniji po požaru na Krasu v letu 2022. Sprejela je tudi Sklep o ustanovitvi Komisije za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

Osnutek Zakona o obnovi in razvoju po poplavah

Vlada RS je obravnavala osnutek Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki vključuje ukrepe za vzpostavitev mehanizmov za obnovo in razvoj po avgustovskih poplavah, spremljajoče preventivne ukrepe proti poplavam in plazovom ter vire za njihovo izvedbo. Vlada RS ga bo pred končno potrditvijo predstavila še ključnim deležnikom.

Poleg hitrejšega umeščanja v prostor in pospešene gradnje objektov na območjih, ki so jih prizadele poplave in plazovi, zakon skrajšuje več rokov, v katerih morajo pristojni izdati soglasja ali mnenja.

Razvojni prednostni cestno infrastrukturni projekt je tretja razvojna os, ki bo povezala Koroško z ostalimi središči nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena.

Z Zakonom so zajeti tudi ukrepi na področju izvzetja prejetih sredstev za pomoč po poplavah iz izvršb, javnega naročanja in ukrepi na področju dodatnega sofinanciranja programov duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči ter uvedba mobilnih enot centrov za socialno delo. Kot pomembni razvojni ukrepi pa so predvideni tudi tisti na področju večje digitalne povezljivosti prizadetih območij.

Za pomoč prebivalcem je predvidena jamstvena shema za posojila s subvencionirano obrestno mero. Za ta posojila bo izdano 100-odstotno jamstvo države, tako da bodo na voljo tudi tistim posameznikom, ki niso kreditno sposobni.

Za gospodarstvo in občine se predvidevajo ukrepi, ki se bodo izvajali preko različnih finančnih instrumentov.

Med predvidenimi viri financiranja ukrepov so začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic ter začasna uporaba čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga.

Načrt za okrevanje in odpornost

Vlada RS se je seznanila z Informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in jo posredovala Državnemu zboru RS. Vlada RS je z namenom, da se zagotovi maksimalno koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, pristojna ministrstva ter druge pristojne organe pozvala k pospešeni in prednostni obravnavi postopkov, povezanih z izvajanjem NOO.

Slovenija je za izvedbo ukrepov NOO iz evropskega proračuna do sedaj prejela 281 milijonov evrov iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost, do 20. oktobra 2023 pa je bilo končnim prejemnikom iz državnega proračuna za že izvedene projektne aktivnosti izplačanih 265,4 milijona evrov.

Drugi zahtevek za plačilo

Drugi zahtevek za plačilo, ki se nanaša na drugi in tretji obrok nepovratnih sredstev ter prvi obrok za posojila, je bil Evropski komisiji (EK) posredovan 15. septembra 2023 in je v zadnji fazi usklajevanja. Končna višina drugega zahtevka za plačilo je ocenjena v višini 614,4 milijona evrov bruto. Upoštevaje že prejeto predplačilo bo neto znesek nižji, višina le tega pa bo odvisna od metodologije, ki jo bo za obračun uporabila EK.

Mejniki in cilji NOO

V skladu s spremenjenim NOO oz. Izvedbenim sklepom Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo (CID) je treba izpolniti 205 mejnikov in ciljev. Od teh jih je izpolnjenih 67, in sicer 12 v okviru prvega zahtevka za plačilo, 44 v okviru drugega zahtevka za plačilo in 11 v okviru četrtega in petega obroka nepovratnih sredstev ter drugega obroka povratnih sredstev. Formalno zadovoljivost izpolnitve mejnikov in ciljev oceni EK ob obravnavi posameznega zahtevka za plačilo.

Letos mora biti v skladu s spremenjenim NOO oz. CID izpolnjeno 20 mejnikov in ciljev v okviru 4. in 5. obroka nepovratnih sredstev ter 2. in 3. obroka za posojila. Po oceni odgovornih organov je izpolnjeno skupaj 11 mejnikov, in sicer vseh 8 mejnikov, z rokom izvedbe do 30. 6. 2023, ter trije mejniki z rokom izvedbe do 31. 12. 2023.

Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.