Ljubljana, 24. 5. 2024 – Vlada RS se je na 104. redni seji, ki je potekala 23. 5. 2024, med drugim seznanila z analizo trendov gospodarske razvitosti kohezijskih regij, sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023 na področju državne cestne in železniške infrastrukture ter se seznanila s sedmim poročilom o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 in 2021–2027. Sprejela pa je tudi novelo Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini ter odgovor na vprašanje DS RS o problematiki prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, predvsem v obmejnem pasu, državljanom EU, ki nimajo stalnega oziroma začasnega prebivališča v Sloveniji, in državljanom tretjih držav.
Analiza trendov gospodarske razvitosti kohezijske regije Zahodna Slovenija brez upoštevanja Osrednjeslovenske regije in primerjave s kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija
Vlada RS se je na 95. redni seji dne 14. 3. 2024 seznanila s Poročilom o regionalnem razvoju 2018−2022 ter sprejela sklep, s katerim je naložila Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, da pripravi kratko analizo trendov gospodarske razvitosti kohezijske regije Vzhodna Slovenija (KRVS) in kohezijske regije Zahodna Slovenija (KRZS) brez upoštevanja Osrednjeslovenske regije (OSR).
Namen analize je pridobiti vpogled v trend gospodarske razvitosti območja kohezijske regije Zahodna Slovenija brez upoštevanja Osrednjeslovenske regije (»capital region«) ter njegove primerjave s preostalo Slovenijo – t.j. območjem kohezijske regije Vzhodna Slovenija. V dokumentu so prikazani podatki o stanju in trendih gospodarske razvitosti, produktivnosti in inovativnosti v KRVS in v KRZS brez OSR, vključno z medsebojno primerjavo (razliko) in primerjavo s povprečjem Slovenije. Ključni doprinos analize je pridobiti vpogled v dogajanje znotraj KRZS brez OSR. Ta kot teritorialna enota ni predmet statističnih in drugih spremljanj in analiz, kot to sicer velja za statistične regije (na ravni NUTS 2 sta to KRZS in KRVS). Za še bolj informiran vpogled v dogajanje znotraj KRZS brez OSR je zato pri vsakem področju podan tudi pregled stanj in trendov po razvojnih regijah znotraj KRZS.
Analiza je bila pripravljena za obdobje 2015 – 2022, poleg stopnje gospodarske razvitosti (kazalnik: BDP na prebivalca v standardih kupne moči) pa sta bila dodatno analizirana trenda produktivnosti (kazalnik: BDP na zaposlenega) in inovativnosti (kazalnik: delež bruto domačih izdatkov za RRD v BDP). Ključne ugotovitve analize so:
Stopnja gospodarske razvitosti:
- Kohezijska regija Zahodna Slovenija (KRZS) brez Osrednjeslovenske regije (OSR) se je med letoma 2015 in 2017 razvijala nekoliko hitreje od povprečja Slovenije in EU.
- V obdobju zdravstvene in gospodarske krize (2019-2021) ni uspela slediti povprečnim trendom razvoja. Leta 2020 je doživela močan padec, ki jo je približal stopnji razvitosti Kohezijske regije Vzhodna Slovenija (KRVS). Trendi nakazujejo na slab(š)o odpornost KRZS brez OSR na krize.
- Leta 2022 je opazna nadpovprečno hitra gospodarska rast KRZS brez OSR, k čemur je najmočneje prispevala pospešena rast Obalno-kraške in Gorenjske regije.
- Celotno obravnavno obdobje je bila KRZS brez OSR gospodarsko bolj razvita od KRVS.
Produktivnost:
- V KRZS brez OSR je bila do leta 2019 produktivnost rahlo nad slovenskim povprečjem.
- Leta 2020 je opazno padla in se približala vrednostim KRVS.
- Leta 2021 se je ponovno dvignila, vendar je bila njena rast manjša od slovenskega povprečja, kar jo je še nekoliko oddaljilo od slovenskega povprečja.
- Celotno obravnavno obdobje je bila višja od produktivnosti v KRVS.
Inovativnost:
- Če se v povprečju delež bruto domačih izdatkov za RRD v Sloveniji giblje okoli 2 % BDP, se v KRZS brez OSR od leta 2016 dalje giblje okoli 1,5 % in je po višini deleža primerljiv s KRVS.
- Razlika med KRZS brez OSR in KRVS je majhna in se od leta 2016 dalje giblje pod 0,2 % v prid izmenjujočih si regij.
Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023 na področju državne cestne in železniške infrastrukture
Vlada RS je 12. 10. 2023 sprejela t. i. Predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023 na področju državne cestne in železniške infrastrukture, ki je obravnaval nujne ukrepe za preprečitev povečanja že nastale škode in zavarovanje življenj in premoženja prebivalstva. Vlada je 25. 10. 2023 potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023 ter ugotovila, da skupna končna ocena neposredne škode na stvareh presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2023 in je tako dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, pripravilo Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023 na področju državne cestne in železniške infrastrukture. Po dopolnitvi oz. evidentiranju novih odsekov, kjer so potrebni ukrepi za odpravljanje škode zaradi posledic ujme, ocena škode na cestni infrastrukturi znaša 559.2 milijona evrov, ocena škode na železniški infrastrukturi pa znaša 265,07 milijona evrov.
Pravice porabe za izvedbo programa za leto 2024 se zagotovijo z razporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije. Pravice porabe za izvedbo programa za obdobje 2025 – 2028 se bodo zagotavljale v okviru državnega proračuna za posamezno leto (tekom priprave proračunov, izvrševanja proračunov v skladu s proračunsko prakso) oziroma iz sredstev sklada za obnovo.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.