Ljubljana, 23. 11. 2023 – Vlada RS je na 81. redni seji, ki je potekala 22. 11. 2023, med drugim določila besedilo predloga novele Gradbenega zakona, predloga Zakona o minimalnem davku in predloga novele Zakona o javni rabi slovenščine. Vlada RS je sprejela tudi Uredbo o varnostni komunikaciji in minimalnih varnostnih ukrepih povezanih subjektov, se seznanila z Drugim poročilom o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike in sprejela Sklep o določitvi upravičencev do donacij iz dohodnine za leto 2023. Prav tako pa je sprejela Odzivno poročilo na revizijsko poročilo Računskega sodišča RS in potrdila splošna tematska prednostna področja delovanja Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta OZN.
Predlog Zakona o spremembah Gradbenega zakona
S predlogom Zakona se, poleg nujnega reševanja kadrovske situacije gradbene inšpekcije, določa tudi postopna uvedba sistema eGraditev .
Spreminja se 89. člen Gradbenega zakona (GZ-1), s čimer se ureja kadrovska problematika gradbenih inšpektorjev. Z namenom rešitve kadrovske problematike gradbene inšpekcije se širi nabor možnih oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja. Po novem se dovoljuje nižja stopnja izobrazbe (prva stopnja) ob dodatnem pogoju štirih let delovnih izkušenj s področja graditve objektov. S tem se bo omogočila tudi delitev dela znotraj same inšpekcije.
Spreminja se tudi 137. člen GZ-1, ki ureja postopno uvedbo sistema eGraditve. Zaradi kompleksnosti sistema in obsežnega števila uporabnikov sistema eGraditve ni mogoče vzpostaviti do 1. januarja 2024 naenkrat na območju celotne Slovenije. Sprememba GZ-1 zato predvideva postopno uvedbo pri posameznih upravnih organih v letu 2024 in letu 2025. Zakon mora biti sprejet do konca leta, kar omogoča sprejetje po nujnem zakonodajnem postopku. Tako bo sistem eGraditev v celoti vzpostavljen s 5. januarjem 2026, ko bo uveden pri vseh upravnih organih. Do vzpostavitve sistem eGraditev se poslovanje izvaja na ustaljen način. Hkrati pa se investitorjem daje možnost, da se odločijo za poslovanje preko sistema eGraditev, če je ta že vzpostavljen pri pristojnem organu. Z zamikom datuma vzpostavitve sistema eGraditve se premika tudi sprememba načina plačila komunalnega prispevka iz postopka izdaje gradbenega dovoljenja na fazo prijave začetka gradnje, obveznost prijavljanje gradnje stavbe, ki je enostavni objekt in vzpostavitev gradbene parcele.
Predlog Zakona o minimalnem davku
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o minimalnem davku (v nadaljevanju: Zakon), katerega cilj je zagotavljanje 15-odstotne svetovne minimalne davčne stopnje za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov. Ta ukrep je rezultat intenzivnih pogajanj med 138 državami v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine G20.
Predlog Zakona v slovenski pravni red tako prenaša evropsko direktivo o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji. Priprava predloga Zakona in njegov sprejem sta nujna, ker je treba direktivo EU prenesti v domačo zakonodajo do 31. 12. 2023. Sistem se bo začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. 12. 2023.
Cilj predloga ZMD je doseganje svetovne minimalne davčne stopnje in obdavčitve za subjekte v sestavi velikih skupin podjetij (mednarodnih in domačih) na podlagi skupnega pristopa iz vzorčnih pravil OECD in harmoniziranih pravil iz direktive EU. Ta cilj bo Slovenija, kot druge države članice EU in tretje države, dosegla z ustrezno implementacijo oziroma prenosom navedenih mednarodnih pravil v nacionalno pravo in z nadaljnjim izvajanjem. ZMD bo del novega sistema globalnega minimalnega davka, dogovorjenega in delujočega (glede na sprejem v drugih jurisdikcijah) na svetovni ravni.
S predlogom ZMD tako izpolnjujemo mednarodne zaveze Slovenije na ravni EU in OECD.
Gre za povrhnji davek, ki ga ni enačiti z veljavnim davkom od dohodkov pravnih oseb. Nova povrhnja obdavčitev naslavlja davčne prakse velikih, zlasti mednarodnih, skupin podjetij, ki preusmerjajo dobičke v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev. Velike skupine podjetij bodo plačale ustrezen delež davka ne glede na to, kje poslujejo. Predlog Zakona bo uvedel minimalno davčno stopnjo 15 odstotkov. To je samostojen zakon, ki bo veljal ločeno od Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, saj gre pri izračunavanju povrhnjega davka za drugačen sistem od sistema davka od dohodkov pravnih oseb.
Namreč, minimalna obdavčitev oziroma povrhnji davek ne bo deloval kot davek, obračunan neposredno od dohodka subjekta, temveč se bo uporabljal za presežni dobiček v skladu s standardizirano osnovo in posebnim mehanizmom za izračun davka, da bi tako opredelili nizko obdavčeni dohodek v skupinah v obsegu. Skupine v obsegu so skupine, katerih letni prihodki, o katerih se poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta, v vsaj dveh od štirih predhodnih poslovnih let znašajo 750 milijonov evrov ali več. Povrhnji davek bo dejansko davčno stopnjo skupine za ta dohodek zvišal na minimalno davčno stopnjo.
Predlog Zakona določa tudi izključene subjekte, za katere se pravila ne bodo uporabljala. Določa tudi vsebinsko izključitev dohodka, ki je nekakšna ugodnost oziroma zmanjšuje kvalificiran dohodek in s tem povrhnji davek, če gre za tako imenovane jurisdikcije/subjekte z vsebino. Za ravnovesje med cilji reforme svetovnega minimalnega davka in upravnim bremenom za davčne uprave in davčne zavezance predlog Zakon določa izključitev po načelu de minimis za mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od 10 milijonov evrov in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot en milijon evrov. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne plačajo povrhnjega davka za jurisdikcijo, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji. Zakon predvideva tudi tako imenovane varne pristane.
Slovenija je izbrala možnost, ki jo omogočajo vzorčna pravila OECD in tudi direktiva EU, in sicer, Slovenija v predlogu ZMD določa obveznost za domači povrhnji davek v Sloveniji, ki predstavlja tako imenovani nacionalni davek v okviru sistema, ki ga ureja zakon. Na ta način Slovenija uveljavlja prvo pravico obdavčenja in z vidika davčnih prihodkov zajame davek v svoj proračun oziroma ga ne prepusti drugim jurisdikcijam, ki bi ga pobrale v skladu z osnovnima praviloma zakona, običajno od krovnih matičnih podjetij, ki se nahajajo v teh drugih jurisdikcijah.
Za izvedbo sistema so bistveni naslednji koraki:
- Najprej se ugotovi, ali skupina izpolnjuje pogoje za predmetno obdavčitev, vključno ali sodi v obseg zakona.
- Ugotavljanje kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi je potrebno za izračun dejanske davčne stopnje v jurisdikciji in povrhnjega davka.
- Za izračun dejanske davčne stopnje, ki se izračuna po formuli, je potrebno določiti tudi prilagojene zajete davke v jurisdikciji.
- Minimalna obdavčitev oziroma povrhnji davek se uporabi od presežnega dobička (presežni dobiček je kvalificiran dohodek, zmanjšan za vsebinsko izključitev dohodka), če je dejanska davčna stopnja v jurisdikciji nižja od minimalne stopnje 15 odstotkov.
- Povrhnji davek se naloži na podlagi pravila o vključitvi dohodkov (in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki je varovalno pravilo) oziroma kot domači povrhnji davek v Sloveniji.
Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.