Ljubljana, 31. 5. 2024 – Vlada RS je na 105. redni seji, ki je potekala 30. 5. 2024, med drugim določila besedilo predloga interventnega zakona o kadrih v socialnem varstvu, novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, dopolnitev Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti in potrdila prerazporeditve pravic porabe v državnem proračunu. Sprejeta je bila Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju ter Program odprave posledic škode v gospodarstvu v Sloveniji po poplavah med 27. oktobrom in 6. novembrom 2023. Vlada RS je sprejela tudi Sklep o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, na območju občin prizadetih v lanskoletnih poplavah ter Poročilo o izvajanju Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki Sloveniji v letih od 2023 do 2027 za leto 2023. Prav tako pa se je Vlada RS seznanila z izhodišči za pripravo sprememb davčne zakonodaje, sprejela dopolnitve Načrta vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2024, določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 ter v veljavni NRP 2024-2027 uvrstila Projekt Sofinanciranje žičniških naprav 2024-2026.
Predloga Zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenh storitev in dolgotrajne oskrbe
Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo novi Zakon o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZNURK), s katerim želi spodbuditi in podpreti zaposlovalce, zaposlene in tiste, ki se odločajo za zaposlitev v socialnem varstvu. Zakon je nujen korak pri naslavljanju kadrovske stiske pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki predstavlja eno od glavnih ovir pri izvajanju in razvoju področij socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe pri nas. Gre za interventni zakon, saj z njim ministrstvo naslavlja nujne ukrepe za preprečevanje težko popravljivih posledic, ki nastajajo zaradi pomanjkanja kadra za opravljanje socialnovarstvenih storitev, zdravstvene nege in rehabilitacije pri izvajalcih s področja socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe.
Novi zakon prinaša osem poglavitnih rešitev za izboljšanje kadrovske stiske v socialnovarstvenih zavodih in storitvah.
- Pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, s čimer se zagotavlja sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije za poklice, potrebne za zasedbo delovnih mest pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev oziroma dolgotrajne oskrbe.
- Vključevanje prostovoljcev, ki bodo pomembni v zagotavljanju podpore uporabnikom socialnovarstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe ter razbremenitvi zaposlenih.
- Zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcu, s čimer se zagotovi podporo izvajalcem za vzpostavitev podlag enotnega modela spremljanja kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcu, ki vključuje spremljanje kazalnikov kakovosti obravnave, vključno s krepitvijo in nadgradnjo informacijskih sistemov izvajalca, sistematično uvajanje novo zaposlenih in usposabljanja vodstvenega kadra pri izvajalcu za učinkovito upravljanje s kadrovskimi viri.
- Posodobitev in optimizacija delovnih procesov, ki je namenjena razbremenitvi zaposlenih, tudi z uporabo sodobnih tehnologij.
- Integracijski program ob zaposlitvi oseb, ki niso državljani Evropske unije, pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. S tem ukrepom se zasleduje tudi načelo hitrejše integracije delavk in delavcev iz tujine v poklicno in družbeno življenje.
- Sofinanciranje stroškov za pridobitev ustrezne izobrazbe zaposlenih za potrebe izvajalca socialnovarstvenih storitev oziroma storitev dolgotrajne oskrbe.
- Zagotavljanje sredstev za dodelitev kadrovskih štipendij pri izvajalcih, ki izvajajo socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva, vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.
- Dodatne naloge Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v podporo zaposlovanju pri izvajalcih – ukrep je namenjen aktivnostim na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje za namen podpore in svetovanja osebam, ki niso državljani Republike Slovenije, zainteresiranim za delo pri izvajalcih in izvajalcem, ter njihovi integraciji v slovensko družbo.
Cilj zakona je zagotavljanje stabilnosti, dostopnosti, kakovosti in varnosti storitev v sistemu socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, s poudarkom na krepitvi pogojev za zagotavljanje ustreznega števila ustrezno usposobljenih zaposlenih za zagotavljanje socialnovarstvenih storitev, storitev zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije ter dolgotrajne oskrbe. Ukrepi so ciljno usmerjeni v zagotavljanje zadostnih zmogljivosti za opravljanje storitev na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, zmanjševanje obremenitev zaposlenih iz dela, posodobitev procesov dela in vpeljavi sodobnih tehnologij in pripomočkov, krepitvi kompetenc zaposlenih, štipendiranju dijakov in študentov za poklice na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, kar se bo odrazilo tudi v tem, da bodo socialnovarstvene storitve, kot so institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji ter dolgotrajna oskrba bolj dostopne in dosegljive.
Z zakonom želi Ministrstvo za solidarno prihodnost omogočiti tudi povečanje ustrezne usposobljenosti za zaposlene, ki opravljajo socialnovarstvene storitve, olajšati delo prostovoljcem in povečati učinkovitost upravljanja in vodenja izvajalskih organizacij. Eden od ciljev zakona je tudi posredno vplivanje na izboljšanje integracije tujcev v slovensko družbo.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti
Cilj, ki se ga zasleduje je urejen zdravstveni sistem, v katerem so na prvem mestu pravice pacientov in zagotavljanje strokovne, kakovostne in varne obravnave ob primerni dostopnosti. Ugotovljeno je bilo, da so določena področja organizacije in izvajanja zdravstvene dejavnosti pomanjkljivo oziroma neustrezno urejena.
Izhodišča predvidevajo omejitve dela zdravstvenih delavcev iz javnih zdravstvenih zavodov (JZZ) pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Zdravstveni delavci, ki so zaposleni v JZZ, bodo z dovoljenjem direktorja lahko zdravstvene storitve opravljali le v (svojem ali drugem) JZZ.
Poleg tega izhodišča predvidevajo dopolnilno zaposlitev pri lastnem delodajalcu. Tako bodo lahko zaposleni delo opravili v svojem zdravstvenem zavodu in ne drugod.
Jasneje bodo določeni pogoji, v katerih primerih zdravstveni delavec lahko pridobi dovoljenje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, in sicer: kadar je pri matičnem izvajalcu izpolnjen ves program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, kadar niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in če ne odklanja dela pri svojem JZZ.
Omejitve za delo drugod pa ne veljajo za sodelovanje z Rdečim križem, gorsko reševalno službo, Slovenija Transplantom, delo medicinskega izvedenca ipd.
Pripravljene bodo tudi rešitve za ustrezno nagrajevanje zaposlenih, s čimer spodbujamo dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen.
Izhodišča novele zakona predvidevajo tudi, da bi vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti za svoje delo potreboval dovoljenje Ministrstva za zdravje (ne bo več dovolj le priglasitev na Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve). Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pa bo izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko pridobil le, če bo zdravstveno dejavnost opravljal v svojem imenu in za svoj račun. S tem se želimo izogniti trenutni praksi, ko samostojni podjetniki posamezniki na podlagi pogodb civilnega prava, ki imajo vse lastnosti delovnega razmerja, izvajajo dejavnost v prostorih drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, z njihovo opremo in materialom, kot podizvajalci programa ZZZS.
Prav tako bi z novelo zakona prenesli in razširili člene iz interventne zakonodaje, in sicer da so zdravstveni delavci, ki delujejo v javni zdravstveni mreži in ki so za to usposobljeni, dolžni sodelovati pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Izhodišča predvidevajo tudi, da bo novela urejala tudi področje koncesij za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti (postopek podelitve, opredelitev območja podelitve, postopek podaljšanja in prepoved pravnega prometa s koncesijo).
Poleg tega predvidevajo regulacijo cen zdravstvenih storitev, z določitvijo kriterijev za postavitev najvišjih cen zdravstvenih storitev.
Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID), s sprejemom katerega se izvršuje odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz 15. septembra 2022, v kateri je presojalo pravno ureditev opravljanja geodetskega poklica »geodet z izkaznico«, ki ga ZAID ne določa več. Sodišče je namreč presodilo, da ureditev ZAID glede ukinitve poklica »geodet z izkaznico« ni primerna, saj imajo osebe »geodet z izkaznico« uporabna geodetska znanja in veščine, potrebne za opravljanje določenih geodetskih nalog.
Cilj predloga zakona je, da se poklicni skupini »geodet z geodetsko izkaznico« omogoči opravljanje določenih dejanj s področja geodezije. Geodet z geodetsko izkaznico je oseba, ki je na dan uveljavitve ZAID (17. novembra 2017) imela geodetsko izkaznico. Geodetska izkaznica se je izdajala v skladu z Zakonom o geodetski dejavnosti, ki je v 12. členu določal pogoje za pridobitev geodetske izkaznice (da ima oseba najmanj visoko strokovno izobrazbo geodetske smeri oziroma najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo po študijskem programu prve stopnje geodetske smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja geodetskih storitev ali evidentiranja nepremičnin, in opravljen strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev). V 50. členu pa je določal priznavanje pridobljenih pravic »geodeta« z vzpostavitvijo pravne domneve za posameznike, ki so pogoje za geodete že izpolnili po dosedanjih predpisih (instituta »geodet« in »geodetska izkaznica« sta bila uvedena z Zakonom o geodetski dejavnosti iz leta 2000).
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.