Ljubljana, 6. 5. 2024 – Danes je v Državnem svetu RS potekal posvet, katerega tema je bila dolgotrajna oskrba. Govorniki so si bili enotni – potrebujemo stabilen sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo finančno vzdržen in dobro kadrovsko podprt. Podane pa so bile tudi kritike, da sedanji sistem ni dodelan in da potrebujemo prenovo tako Zakona o dolgotrajni oskrbi kot njegovih podzakoskih aktov. Vsem deležnikom pa mora biti vodilo skrb za dobrobit človeka.
Predsednik Državenga sveta RS Marko Lotrič je v nagovoru udeležencem posveta povedal, da potrebujemo dober sistem dolgotrajne oskrbe, katerega storitve bodo dostopne vsem. Opozoril pa je, da skrb povzročajo dodatne finančne obremnitve tako zaposlenih, delodajalcev in gospodarstva ter tudi upokojencev. Dodal je, da bo za vzpostavitev dobrega sistema potreben čas, sodelovanje politike in stroke ter tudi potrpežljivost družbe.
Državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič se je strinjal, da potrebujemo sistem dolgotrajen oskrbe, ki bo deloval, a hkrati opozoril, da je za vzpostavitev dobrega sistema potreben čas. Prav tako pa je opozoril na to, da mnoge evropske države področju dolgotrajne oskrbe namenjajo mnogo več javnih sredstev, kot jih Slovenija. Strotve dolgotrajen oskrbe morajo biti dostopne vsem, ne glede na socialni stauts. Zavedajo se tudi kadrovske problematike, zato so na ministrstvu pripravili predlog Zakona o pomoči pri kadrovskih politikah v institucijah v socialnem varstvu in ga nedavno vložili v vladno proceduro.
Predstavnica Socialne zbornice Slovenije je med drugim opozorila, da bi tako politika kot stroki morali imetie notno vodilo in to je skrb za človeka. Poudarila je, da je sodelovanje med vsemi deležniki nujno in dodala, da obstoječi zakon ne definira vseh pravic upravičencev, da bi bil zrel za prenos v prakso. Ureditev bi morala zagotavljati boljše storitve in višjo kakovost. Težav in neusklajenosti na tem področju je veliko. Ključno je prisluhniti stroki in jo vključiti pripravo ustreznih rešitev. Sistem je treba vzpostvtti in doseči je treba, da ta deluje..
Predstavnica Skupnosti socialnih zavodov je opozorila na težave vstopnih točk – na 16 vstopnih točkah se je zaposlilo 18 delavcev, ki pokrivajo področje celotne Slovenije. Naloge, ki jih opravljajo so težke in zahtevne. Bojazen je in to upravičena, da se bo s ciljem, da bodo vloge obdelane, sledilo le postopkom in stik in odnos s človekom dalo na stran. Na tem področju pa bi moralo biti slednje na prvem mestu. Poudarila je, da je nujno treba zagotoviti dostopnost vstopnih točk višje plačilo za delo, poenostavitev postopkov, večji nabor pravic in zagotovitev višjega denarnega prejemka. Prav tako pa so nujne spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi in podzakonskih aktov, vzpostavitev javne mreže storitev (ta ni zadostna in enako dostopna) in nujno je tudi sodelovanje z občinami. Izpostavila pa je tudi težave z informacijskim sistemom, ki ne deluje kot bi moral in to v praksi povzroča izjemne težave, saj odločbe niso izdane in jih upravičenci prejemajo tudi z večmesečno zamudo.
Predstavnika Skupnosti socialnih zavodov sta opozorila na nedodelan sistem dolgotrajen oskrbe in na kadrovsko problematiko – če ne bomo imeli ustrezne kadrovske zasedbe, storitev ne bo mogoče izvesti. Postavlja se tudi vprašanje kako se bo poskrbelo za tiste posameznike, ki ne bodo dosegli praga za vstop v sistem. Opozorila sta tudi na slabo komunikacijo ministrstva z deležniki in na to, da stroka ni bila v zadostni meri vključena v pripravo predpisov in oblikovanje storitev. Glede na to, da je vlada tista, ki sprejema odločitve, ki v primeru dolgotrajen oskrbe niso šle v pravo smer, je prav, da nosi tudi posledice le-teh in ne, da so to na plečih izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe.
Na perečo kadrovsko probelmatiko je opozorila tudi predstavnica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. V praksi se pojavlja veliko težav tudi pri vprašanjih katere naloge sodijo v področje dela določenega profila kadra. Strinjala se je z državnim sekretarjem, da je treba stremeti k ohranitvi družbene pravičnosti in zagotovitvi enakih storitev vsem, vendar zakon ne temelji na realnosti in to je izrazito pereča kadrovska problematika. Zaradi te se soočamo tudi z nezasedenimi kapacitetami. Ne gre za nove težave, saj se te vlečejo že več let, vendar se jih ne naslavlja celovito in tako hude še niso bie. Poudarila je, da je zakon potreben sprememb in popravkov. Opozorila pa je tudi na normative in standarde, ki žal ne zajemajo vseh storitev. Kljub vsemu pa se stvari na tem področju premikajo, in sicer s spremembo plačnega sistema v javnem sektorju – zahtevajo ne le višje plače, temveč tudi motivacijska orodja vodij, kateri bodo lahko nagrajevali dober in uspešen kader.
Predstavnica Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije je povedala, da si želijo, da bi bila storitev dolgotrajne oskrbe kakovostna, dostopna in predvsem po meri posameznika. Povedala je, da se znanja in izkušenj obstoječega kadra ne izkoristi v zadostni meri – po nepotrebnem se omejujemo, namesto, da bi z obstoječim kadrom nadgradili storitve. Pomembno pa je tudi medresorsko sodelovanje, z namenom, da se izvajalcem storitev dolgotrajen skrbe ne otežuje dela z neživljenjskimi zahtevami.
Ne glede na vse kritike pa so si bili vsi enotni – če želimo dober sistem dolgotrajne oskrbe je nujno izvajanje celovitih politik in programov ter sodelovanje med različnimi deležniki.
Posvet je potekal v organizaciji Komisije DS RS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide na pobudo komisije na pobudo Socialne zbornice Slovenije, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije, Skupnosti organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Slovenije, Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo.
Foto: Benjamin Beci/DS.
* * *