Ljubljana, 23. 1. 2024 – Predstavniki vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja bodo predvidoma v sredo sedli za pogajalsko mizo in po daljšem premoru nadaljevali pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij (v nadaljevanju: Pogajanja).
Pogajanja, ki so jih predvideli z dogovorom iz oktobra 2022, so zaznamovala že dobršen del lanskega leta. Po prvotnih načrtih naj bi jih sklenili do sredine leta 2023, a so se roki zamikali.
Jeseni so pogajanja povsem zastala. Najprej je sindikate razburil vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij, nato je vlada zaradi javnofinančne situacije po avgustovskih poplavah sindikatom predlagala, da se uveljavitev novega sistema prestavi za leto dni, na 1. 1. 2025. Sledil je še odstop takratne ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik.
Sindikati so nato kot pogoj, da bi sploh še ostali za pogajalsko mizo, dodali zahtevo po uskladitvi plač z inflacijo. V dobrem mesecu dni pogajanj, ki jih je vodil finančni minister Klemen Boštjančič, so sklenili dogovor, po katerem se bodo plače v javnem sektorju z junijem 2024 uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v letu 2023. Obenem so začetek izvajanj prenove plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij zamaknili s 1. 1. 2024 na datum, ki bo skupaj z dinamiko dogovorjen v okviru novega plačnega zakona oz. pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij.
Sindikati, ki so podpisali dogovor, so s tem pristali tudi na to, da do 13. septembra letos sami ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti. A ta zaveza ne bo veljala, če bi se vlada s katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev dogovorila o odpravljanju plačnih nesorazmerij pred tem datumom.
Vlada RS vztraja, da bodo pogajanja tekla za vse v javnem sektorju hkrati in ne bodo iskali parcialnih rešitev. Te bi namreč lahko sprožile val stavk, s katerimi bi tudi druge skupine zaposlenih zase zahtevale višje plače. A je zato v tem trenutku postavljena pred zahtevno nalogo, saj se sooča tako z zdravniško stavko kot s protestom sodnikov. Za 31. januar so stavko napovedali tožilci, 29., 30. in 31. januarja bodo stavkali na upravnih enotah.
Vlada RS je prejšnji teden odločila, da bo vlogo glavnega vladnega pogajalca v krovnih pogajanjih prevzel finančni minister Boštjančič. Minister za javno upravo Franc Props pa bo eden od njegovih namestnikov, vodil bo tudi pogajanja za plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo. Prav tako je vlada imenovala vodje pogajalskih skupin za druge plačne stebre.
Boštjančič je med drugim že napovedal, da se bodo v okviru teh pogajanj pogovarjali o številnih odprtih vprašanjih, vezanih na javne uslužbence, ne le o višini plač in razmerjih med posameznimi kategorijami, ampak tudi o normativih in učinkovitosti dela. Iz sporočila po četrtkovi seji vlade izhaja, da si želi pogajati tudi o številu dni letnega dopusta ter o revidiranju seznama delovnih mest, na katerih so javni uslužbenci upravičeni do poklicnega pokojninskega zavarovanja.
Na sindikalni strani zaenkrat kakšnih novih izhodišč za pogajanja niso prejeli. Glede na to, da se bodo pogajanja nadaljevala po daljši prekinitvi, vodji sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj pričakujeta, da se bodo najprej dogovorili, kako bodo v nadaljevanju potekala pogajanja.
Vzporedno bodo namreč tekle vsaj tri vrste pogajanj, poleg krovnih, kjer z vladnimi predstavniki sedijo predstavniki 45 sindikatov javnega sektorja, še stebrna, torej po dejavnostih, ob tem pa bo z delom nadaljevala še delovna skupina za pripravo novega sistemskega zakona o plačah v javnem sektorju in novo kolektivno pogodbo za javni sektor. Ta naj bi se vnovič sestala že v četrtek.
***