Ljubljana, 18. 5. 2023 – Škoda v majskih ujmah, ki je povzročila proženje zemeljskih plazov, razlivanje rek in naraščanje podtalnice, bo po besedah ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana presegla mejo, ki je določena v zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, tako da bo država občinam in oškodovancem pomagala pri njeni sanaciji. Da bo treba področju nameniti več pozornosti so se na nedavni seji predsedstva strinjali člani predsedstva ZOS in pozvali k znižanju praga ocene neposredne škode iz 0,3 na 0,2 promila ter k zagotovitvi dodatnih sredstev v okviru Sklada za podnebne spremembe za sanacijo plazov, posledic poplav in drugih naravnih nesreč.
Minister Brežan je skupaj s predstavniki uprave za zaščite in reševanje ter direkcije za vode obiskal občine Maribor, Pesnica, Šentilj in Gorišnica, kjer je škoda največja. Med drugim si je ogledal razmere v Forminu, kjer je precej narasla reka Pesnica. Minister je povedal, da se zaveda, da si občine želijo hitre pomoči, zato se je država z interventnimi nalogami tudi hitro odzvala, saj so na delu vse pristojne službe. Povedal je, da je sanacija nekoliko daljši proces, občine bodo morale prijaviti škodo in na podlagi teh ocen bo vlada sprejela sanacijski program. Ta bo podlaga za sanacije škode in investicije na terenu.
Mnenje ljudi na prizadetih območjih je, da bi bile posledice poplav veliko manjše, če bi bili vodotoki urejeni in ne bi vselej zmanjkalo denarja, zaradi česar pristojni na tem območju iz podjetja VGP Drava potem ne opravijo vsega potrebnega dela. Minister Brežan je na to odgovoril, da so v letošnjem proračunu znatno povečali sredstva za urejanje vodotokov, a prav dogodki, kot je tokratni, kažejo, da je to področje v Sloveniji še vedno podhranjeno. “Verjamem, da bomo tudi na podlagi sedanjih izkušenj v državi spoznali, da je temu področju potrebno namenjati še večjo pozornost,” je dejal minister. Ne strinja pa se s pobudami ljudi, da bi sami urejali vodotoke, saj da je to treba početi na podlagi strokovnih podlag, hkrati pa gre ponavadi za državna zemljišča, kamor lahko posega le država. Meni, da je to pravi sistem, vendar priznava, da ga je potrebno tudi izboljševati ter mu dodati potreben denar.
V zvezi s sproženimi plazovi, do katerih je v zadnjih dneh prišlo na severovzhodu Slovenije, je minister dejal, da bodo občine po popisu škode pripravile projektno dokumentacijo, vlada pa bo nato potrdila program, na podlagi katerega bodo poskrbeli za sanacijo.
Ker s protipoplavnimi ukrepi ne morejo reševati problematike vdora podtalnice v nepremičnine občanov, minister pričakuje, da bo za to usposobljena stroka predlagala prave ukrepe, ki bodo v prihodnje omogočale, da bi se v največji mogoči meri takim dogodkom izognili.
Vodja mariborske izpostave direkcije za vode Mateja Klaneček je zatrdila, da pristojni redno skrbijo za struge rek na tem območju, tudi Pesnice. Omenila je predvsem košnjo visokovodnih nasipov, vendar pa reka po njenih besedah ne zagotavlja poplavne varnosti pred stoletnimi vodami. Vsako leto namenjajo sredstva tudi z poseke odvečne zarasti na Pesnici, s katerimi lahko največ naredijo za njeno pretočnost. Dolgoročno pa bo po njenih besedah morda vseeno potrebno prevetriti rešitve, ki so bile oblikovane že v 70. letih.
* * *