Ljubljana, 9. 10. 2023 – Danes je v prostorih Kabineta predsednika Vlade RS potekala redna koordinacija na temo avgustovskih poplav in plazov, katero je vodil državni sekretar Boštjan Šefic. Sestanka sta se s strani ZOS udeležila podžupan Občine Škofja Loka Robert Strah in dr. Tjaša Laznik iz Občine Ravne na Koroškem. Tokrat je bila razprava namenjena probelmatiki zemeljskih plazov in razpisih Eko Sklada za za sanacijo stanovanjskih objektov za občane in občanke in občanke, predvsem tiste iz socialno šibkejših okolij.
Med pomembnejšimi informacijami, ki so bile podane s strani državnega sekretarja je bila ta, da bodo jutri, 10. 10. 2023, izvedena prva izplačila interventnih stroškov, in sicer ga bodo prejele občine, ki so k vlogi podale popolno dokumentacijo. V koliko robčine še nimajo urejene vse dokumentacije, državni sekretar Šefic predlaga oddajo vlog v več delih in jo takoj pošljejo v obravnavo in reševanje.
Prav tako izjemno pomembna informacija je ta, da se bodo do konca oktobra pričele izvajati aktivnosti na področju nakazil akontacije za sanacijo škode v višini do 40% oziroma dvokratnikom primerne porabe. Temu bo sledila sklenitev 12 mesečne pogodbe z občino.
V razpravi o problematiki zemeljih plazov sta v razpravi sodelovala tudi člana Sveta vlade za obnovo po poplavah – dr. Miloš Bavec iz Geološkega zavoda Slovenije in dr. Janko Logar iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Dr. Bavec je podal informacijo, da se je po letošnjih neurjih na satelitskih in letalskih posnetkih evidentiranih več kot 10.000 plazov različnih kategorij. Izpostavil je, da je to področje na državni ravni precej nedorečeno in neurejeno, saj zemeljski plazovi nimajo neke strukturne urejenosti, tako kot to velja za vodotoke v okviru Direkcije RS za vode. Občine so tako prepuščene same sebi. Na občine je tako naslovil apel naj se urejanja plazov lotijo zelo natančno na podlagi geoloških pregledov in analiz, raziskav, natančnega projektiranja in ustreznih sanacijskih ukrepov. Prav tako pa je pomembno oceniti ekonomsko upravičenost sanacije zemeljkih plazov. Občine je še pozval, naj pri načrtih sanacije gledajo širšo geološko sliko plazu. Namreč z ukrepi sanacije na enem delu plazu, lahko povzročijo škodo ali dodatne težave na drugem delu območja. Dr. Logar je opozoril na nujnost vzpostavitve evidenc zemeljskih plazov in določitev prioritetnega seznama rešavanj težav oz. sanacije plazov, za kar pa je potrebno tudi sodelovanje z občinami. Dodal je še, da v aplikacijo e-Plaz do danes opravljenih več kot 1000 vpisov. Aplikacija je lahko pomembno orodje pri pregledu plazov in nadaljnjih postopkih njihove sanacije. Občine, ki se soočate s problematiko zemeljskih plazov pozivamo, da v aplikacijo e-Plaz do konca meseca oktobra vnesete podate o zemeljskih plazovih pri tem pa upoštevajte prioritete njhove sanacije.
Tekom razprave je bila s strani predstavnikov občin izpostavljena problematika gozdnih vlak, ki so nemalokrat tudi razlog sprožitve plazov. Njihova neurejenost in številčnost je bila prepoznana za izjemno problematična in to področje je treba sistemsko urediti. Tjaša Laznik je v okviru razprave opozorila na problematiko že izdanih odločb ureditve gozdnih vlak na območjih, kjer so se sedaj sporožili zameljski plazovi in dodala, da je treba pogledat tudi na stran posameznika, kateremu je bila izdana odločba. Namreč so tudi primeri, ko so posamezniki uspešno kandidirali na evropskih projektih z namenom ureditve gozdnih vlak. Dr. Logar pa je k temu dodal še, da so težave tudi znotraj prostorkse zakonodaje, ki z oceno neustrezno opredeljuje gozdne vlake. Torej težava je resnično večplastna in enoznačne rešitve ni. Treba pa jo bo najti.
Izpostavljena je bila tudi problematika gradnje na območjih, katere ogroža erozija tal. Tudi to problematiko bi bilo treba ustrezno naslovit in občinam podati ustrezna navodila kako v teh primerih postopati pri urejanju prostorskega načrtovanja.
Podžupan Občine Škofja Loka Robert Strah je podal predlog priprave navodil občinam glede prenosa gradbenega materiala iz vodotokov na gradbišča. Tu je v praksi veliko nejasnosti in občine potrebujejo natančna navodila. Na državnega sekretarja Boštjana Šefica pa je naslovil tudi vprašanje kako je s povrnitvijo sanacije zemeljskih plazov na zasebnih zemljiščih – ali bo to res 100% krila država. Državni sekretar, Boštjan Šefic je na to odgovoril, da informacija ne drži, bodo pa še enkrat natančno preverili pri pristojnih ministrstvih.
Predstavljen je bil tudi pregledovalnik GeoHazard.si, ki prikazuje zemeljski plazove po posameznih kategorijah plazenja tal. 63 občin je že vneslo podatke. Gre za pripomoček, ki je lahko uporabljen tudi v postopkih prostorskega načrtovanja, zato je bil s strani gospoda Šefica dana pobuda, da se občine poslužuejo tega pregledovalnika.
Del razprave je bil namenjen tudi predlogu Zakona o obnovi. Ta se nahaja v zaključni fazi priprave in ga bomo do konca meseca oktobra prejeli v pregled in obravnavo. Zakon bo določil tudi financiranje sanacije zemeljskih plazov, vendar gospod Šefic zaenkrat še ni razpolagal s podrobnejšimi informacijami.
Boštjan Šefic je ponovno opozoril, da se zavedajo obsega škode in težav občin, a vsega hkrati ne bo mogoče sanirati istočasno. Zato je bila odločitev države, da se škoda sanira glede na nujnost izvedbe sanacije. Tako prosijo za razumevanje.
Prosil je tudi za pomoč občin pri obveščanju občank in občanov, da morajo hraniti račune, pogodbe, dokazila v primeru, da sami sanirajo nastalo škodo, saj bodo drugače lahko imeli težave pri uveljavljanju povračil od države.
Podana je bila tudi informacija, da je bilo vloženih cca. 6000 vlog za enkratna denarna izplačila. Za 3000 vlog je bilo s prvim izplačilom 4. 10. 2023 upravičenvem nakazano 18,5 mio€. Druga tranša izplačil naj bi bila izvedene 20. 10. 2023. Na vladi ocenjujejo, da vlog niso oddali vsi upravičenci, zato prosijo občine, da me dobčankami in občani prevrijo ali so vloge oddali vsi upravičenvi.
V drugem delu sestnka sta predstavnici Eko Sklada podali iinformacije o pozivih na katerih lahko občanke in občani kandidirajo na razpisih za energetsko sanacijo prizadetih v poplavah. Za najbolj ranljive posameznike pripravljajo javni poziv, v okviru tega bodo lahko posamezniki kandidirali na razpsih za sanacijo stavb. V okviru poziva bo pripravljen tudi razpis za koordinatorje, katerih naloga bo svetovanje pri prijavi na razpise in pri svetovanju za energetsko sanacijo objektov. S strani predstavnic sklada je bilo povedano, da bodo pristopili k organizaciji izobraževanj, na jaterem bi podali širše informacije o razpisih kot tudi o samem delu koordinatorja. Za te se predvideva tudi določeno plačilo.
S strani državnega sekretarja pa je bila podana tudi informacija o tem, daj je končno vzpostavljena aplikacija Atlas Voda, kjer bo mogč spremljati vsa dela na posameznih vodotokih. Tudi to je pomemben pripomoček pri sprmljanju sanacijskih del na vodotokih.