Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je objavilo osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033, katerega je pripravila strokovna delovna skupina pod vodstvom dr. Janeza Vogrinca z ljubljanske Pedagoške fakultete.
Predlagani strateški cilji in ukrepi usmerjajo h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu, ki je utemeljen z znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vrtca in šole ter se občutljivo in prožno prilagaja na izzive sodobne družbe.
V dokumentu je skupaj opredeljenih:
- 21 strateških ciljev,
- 51 strateških podciljev,
- 284 ukrepov, ki so razdeljeni v 6 prednostnih področij:
- družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja;
- zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika;
- poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja;
- profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju;
- sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti;
- vzgojno-izobraževalni sistem.
Predlagani strateški cilji in ukrepi med drugim napotujejo vzgojno-izobraževalni sistem v opredeljene želene smeri razvoja, ki so:
- vzgojno delovanje vrtcev in šol,
- spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture,
- razvoj digitalne pismenosti,
- krepitev kulturno-umetnostne vzgoje,
- podpora psihosocialnemu razvoju ter socialnemu in čustvenemu učenju otrok in mladostnikov,
- krepitev inkluzivne naravnanosti,
- zagotavljanje pogojev za dobro duševno in telesno zdravje,
- kakovostno poučevanje in učenje,
- kakovostno izobraženi, usposobljeni in zadovoljni strokovni in vodstveni delavci,
- nadgrajen sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo,
- boljše sodelovanje ustanov in strokovnjakov v podporo strokovnega dela in vsebinsko bolj usklajeno delo zavodov.
Naj opozorimo na prednostno področje »Vzgojno- izobraževalni sistem«, ki ima med cilji med drugim opredeljeno tudi nadgradnjo sistema predšolske vzgoje. Med ukrepi je med drugim navedeno:
- Uvedba obveznega brezplačnega dnevnega programa za predšolske otroke eno leto pred vstopom v šolo.
- Pri izvedbi brezplačnega dnevnega programa za predšolske otroke eno leto pred vstopom v šolo se zagotovi sočasnost dveh vzgojiteljev v obsegu šest ur dnevno.
- Program za predšolske otroke kot javno službo izvajajo javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo.
- Koncesijo pridobi zasebni vrtec za omejen čas 10 let z možnostjo podaljšanja. Koncesija se lahko podeli tudi zasebnemu vrtcu, ki izvaja program po posebnih pedagoških načelih.
- Sistem mora zagotoviti vsem otrokom po končanem starševskem dopustu dovolj mest v javnih vrtcih in zasebnih vrtcih s koncesijo.
- Pri osnovnih šolah, pri katerih delujejo vrtci kot enote, se določi maksimalno število oddelkov, v katerih je še mogoče, da vrtec deluje znotraj šole. Če je oddelkov vrtca več kot 10, se mora vrtec vzpostaviti kot samostojna organizacijska enota, ki jo vodi ravnatelj, ki je poslovodni in pedagoški organ.
- Vrtec vključuje od 10 do 40 oddelkov.
- Spremeni se 17. člen Zakona o vrtcih, in sicer tako, da se ukine fleksibilni normativ.
- Ohraniti se mora normativ 20 oddelkov vrtca na svetovalnega delavca.
- Vzpostavi se namensko financiranje dejavnosti predšolske vzgoje v odnosu država – občina, na način, da se omogoči načrtovanje posameznih stroškov dejavnosti predšolske vzgoje pa tudi večji nadzor nad namensko porabo sredstev, namenjenih občinam za dejavnost predšolske vzgoje. Zaradi zagotavljanja bolj izenačenih pogojev financiranja za starše iz različnih občin Slovenije se določi najvišja nominalna vrednost znižanega plačila staršev za vrtec, ohrani pa se devet dohodkovnih razredov.
- V vrtcu je treba zagotoviti prostorski normativ najmanj 3 m2 na otroka, brez upoštevanja prostorov zunaj igralnice.
- Vsak vrtec mora oblikovati vzgojni načrt.
- Postopen dvig ravni zahtevane izobrazbe za pomočnike vzgojitelja.
Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 4. 3. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.