Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo predlog Zakona o delovnih razmerjih.
Spremembe in dopolnitve veljavnega Zakona so potrebne zaradi implementacije dveh direktiv, to sta Direktiva (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji.
Razlogi za sprejem predloga Zakona:
• Izboljšati delovne pogoje s spodbujanjem preglednejše in predvidljivejše zaposlitve ob zagotavljanju prilagodljivosti na trgu dela.
• Splošna delovnopravna ureditev (v ZDR-1) v pretežnem delu že napolnjuje standarde, ki jih določa Direktiva 2019/1152/EU. Delavec mora biti o bistvenih elementih delovnega razmerja seznanjen že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi (oziroma že tri dni pred tem s predlogom pogodbe o zaposlitvi). Dodatna dopolnitev v ZDR-1 pa je potrebna predvsem glede ureditve možnosti delavca, da zaradi izboljšanja položaja po šestih mesecih zaposlitve zahteva predvidljivejšo in varnejšo zaposlitev (npr. zaposlitev za nedoločen čas namesto zaposlitve za določen čas, zaposlitev s polnim delovnim časom namesto zaposlitve za krajši delovni čas), glede sorazmerne omejitve trajanja poskusne dobe v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas in prepovedi poskusnega dela v primeru nove zaporedne pogodbe o zaposlitvi. Dopolnitev veljavne ureditve je skladno z zahtevami direktive v določenem delu potrebna še glede vsebine pogodbe o zaposlitvi, urejanja izobraževanja delavcev ter varstva delavcev, ki uveljavljajo pravice iz direktive.
• Namen Direktive 2019/1158/EU je zagotoviti enakost spolov ob upoštevanju priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu v EU, s spodbujanjem usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za delavce, ki so starši ali oskrbovalce.
• ZDR-1 delno že ureja zagotavljanje pravic upravičencem iz Direktive 2019/1158/EU, dopolnitev pa je potrebna zaradi ustreznega zagotavljanja prožnih oblik dela ter zagotavljanja odsotnosti z dela zaradi oskrbovalskega dopusta.
• Drugi sklop predvidenih sprememb in dopolnitev se nanaša na ureditev opravljanja dela na domu. Delo na domu je v zadnjih letih postal pomemben institut za naslavljanje izzivov, s katerimi se srečujeta pogodbeni stranki delovnega razmerja. Delavcu omogoča lažje usklajevanje poklicnega življenja in zasebnega, delodajalcu pa večjo fleksibilnost in lažjo organizacijo dela, kar je posebej pomembno ob izrednih dogodkih. Pojavnost dela od doma je posebej pospešila pandemija COVID-19, ki je temu institutu pripisala dodaten pomen. Takšna oblika dela ima tudi številne druge pozitivne učinke npr. na okolje (zmanjšanje prometa), na poslovne in bivanjske stroške (nižji stroški izven urbanih središč), na obremenjenost kritične infrastrukture (javni potniški promet…).
• Veljavna ureditev v ZDR-1 omogoča možnost dogovora o delu na domu le v okviru pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da s spremembo pogodbe o zaposlitvi (z aneksom) dela na domu ni možno dogovoriti. Z namenom, da se omogoči fleksibilnejša možnost dogovora, predlagana novela vpeljuje možnost, da pogodbeni stranki opravljanje dela na domu za določeno omejeno obdobje dogovorita s spremembo pogodbe o zaposlitvi.
• Veljavna ureditev instituta dela na domu se dopolnjuje tudi upoštevaje zahtevo Direktive 2019/1158/EU, ki predvideva ukrep, da se mora delodajalec na zahtevo delavca, ki zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja poda zahtevo za prožno ureditev dela (med katerimi je tudi delo na domu), na to zahtevo odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev.
• Delno je z institutom dela na domu povezana tudi ureditev pravice do odklopa, saj se je tudi z razvojem digitalizacije pospešila pojavnost dela na domu. Ker pa nove informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo nenehno dostopnost delavca, kar povzroča intenzifikacijo dela, daljšanje delovnega časa in zameglitev meje med službenim in zasebnim časom, ima uvedba tega instituta v luči zagotavljanja pravice do počitka vseh delavcev širši pomen.
Preostale spremembe in dopolnitve veljavne ureditve se nanašajo na ureditev t.i. agencijskega dela, redefinicijo krajšega delovnega časa kot polnega, nadgraditev postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zadržanje učinkovanja odpovedi za predstavnike delavcev, institut sodne razveze v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavnika delavcev, ureditev tedenskega počitka, zastaranje terjatev, varstvo delavcev, žrtev nasilja v družini, oziroma so redakcijske narave oziroma se nanašajo na odpravo nejasnosti, ki se je izkazala pri uporabi določenih institutov v praksi.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 8. 7. 2023 na elektronski naslov ana.potocnik@zdruzenjeobcin.si.