S strani Uprave RS za zaščito in reševanje smo v pregled in mnenje prejeli osnutek Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (v nadaljevanju: Uredba).
Osnutek Uredbe je v primerjavi z veljavno uredbo precej spremenjen. Pri njenem izvajanju se je namreč pojavila potreba po spremembah, hkrati pa je potrebno normativno urediti vprašanja, ki do sedaj niso bila urejena ter preurediti določene rešitve, ki so se v praksi izkazale kot ne povsem ustrezne.
Cilj osnutka Uredbe je, da bi z dopolnjeno ureditvijo področja zmanjšali število požarov v naravnem okolju, na katerega vse bolj vplivajo tudi podnebne spremembe.
Na novo je definirano naravno okolje, ki zdaj zajema znatno večje površine kot naravno okolje v veljavni uredbi. Nezanemarljivo število požarov nastaja tudi na območjih, ki doslej niso bila vključena v naravno okolje, zato so ukrepi varstva pred požarom z osnutkom Uredbe razširjeni tudi na ta območja. Nova dikcija bo tudi olajšala ugotavljanje kršitev s strani nadzornih inšpekcijskih organov in Policije, s čemer bo lahko nadzor učinkovitejši in hitrejši.
Osnutek Uredbe v določeni meri ureja tudi določena specifične aktivnosti kot je npr. uporaba ognja za namen gašenja požarov, preventivno sežiganje z namenom preprečevanja požarov, uporabo ognja za potrebe usposabljanja gasilcev, na vajah zaščite in reševanja ter pri določenih dogodkih v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V ta namen so odpravljene omejitve glede kurjenja materialov v te namene, ki jih sicer ob upoštevanju predpisov iz drugih resornih področij ne bi smeli kuriti. Novost je tudi ureditev priprave hrane v naravnem okolju z uporabo ognja, ki je v Sloveniji uveljavljena praksa, in kar v veljavni uredbi ni bilo urejeno.
Delno so dopolnjeni splošni ukrepi pri kurjenju v naravnem okolju, zlasti ureditev kurišč in dodatne omejitve in prepovedi pri kurjenju v kuriščih in pri sežiganju. Podatki Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreči kažejo, da je pri nadzoru največ kršitev ugotovljenih ravno pri ustreznosti ureditev kurišč. Dopolnjeno je tudi urejevanje problematike izvajanja ognjemetov v naravnem okolju.
Glede na to, da je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pristojen za varstvo pred požarom, se osnutek nove uredbe osredotoča na vse potrebne ukrepe in aktivnosti, s katerimi se lahko zmanjšajo možnosti, da bi ob kurjenju oziroma uporabi ognja prišlo do požara, ne pa več na to, katere materiale in za kašen namen se lahko kuri, saj to ni v njegovi pristojnosti.
Osnutek uredbe določa razglasitelja velike in zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja, posebne ukrepe varstva pred požarom, ki se določajo za obdobje razglašene veliko in zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja ter opazovanje in obveščanje v času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja. Na tem področju glede na veljavno uredbo ni večjih sprememb. Podrobneje pa so razdelane prepovedi in omejitve v obdobju razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja.
Osnutek Uredbe vsebuje izjeme oziroma daje možnost izvajanja nekaterih aktivnosti v obdobju razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja pod predpisanimi pogoji. Teh primerov je manj kot veljavni uredbi in se navezujejo na preprečevanje pozebe, aktivnosti, povezane z nujnimi vzdrževalnimi deli na infrastrukturnih objektih in izvedbo vojaških usposabljanj in vaj. Ne veljajo pa več za določene aktivnosti, ki jih odredijo organi, pristojni za gozdove ter kmetijstvo. S tem je odpravljena administrativna ovira, obenem pa je mogoče potrebne aktivnosti izvesti v krajšem času kot ob zagotavljanju pogojev glede izjem, s čemer ne bo nastajala dodatna škoda ali se podaljševala nevarnost. Primerov, da bi Uprava RS za zaščito in reševanje za te aktivnosti v preteklosti izdajala dovoljenja, je bilo doslej zelo malo, več se jih je nanašalo na izvajanje nujnih vzdrževalnih del na infrastrukturnih objektih, zlasti na železnici, ter na izvedbo vojaških usposabljanj in vaj. Še vedno pa velja, da v obdobju razglašene zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja izjem ni.
Osnutek uredbe ohranja dežurstva gasilcev v času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja v delu območja Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Postojna in Nova Gorica, ki se izvaja v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije, enota Sežana. Osnutek uredbe predvideva, da se obdobje, v katerem se praviloma vzpostavi dežurstvo, omeji na t. i. poletno požarno sezono, to je v obdobju predvidoma med 15. junijem in 31. avgustom. V osnutku uredbe se ohranja dosedanji pristop glede opazovanja in obveščanja v obdobju razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja. V opazovanje se poleg obstoječih zračnih zmogljivosti, kar je novost, lahko vključijo tudi zrakoplovi državne enote za gašenje z zrakoplovi.
Osnutek Uredbe predvideva širjenje izvajanja nadzora za vsebine iz osnutka uredbe v gozdnem prostoru na inšpekcijski organ, pristojen za gozdove. Tudi višine glob so, v osnutku Uredbe določene na novo in bolj celovito.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 14. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.