Predlogi predpisov

Na spletni strani eDemokracija, smo zasledili objavljen predlog Pravilnika o vlogi za vpis v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Predlog Pravilnika določa vsebino vloge za vpis izvajalcev dolgotrajne oskrbe iz 59. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23) v Register izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Predlog Pravilnika in prilogi sta na voljo v priponki.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 27. 10. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

Na spletni strani eDemokracija, smo zasledili objavljen predlog Pravilnika o vsebini preizkusa spoznavnih sposobnosti (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Predlog Pravilnika določa vsebino preizkusa spoznavnih sposobnosti iz prve alineje drugega tretjega 12. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1).

Za preizkus spoznavnih sposobnosti v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 12. člena ZDOsk se uporablja lestvica »Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti«, ki je kot Priloga sestavni del tega pravilnika.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 27. 10. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

Na spletni strani eDemokracija, smo zasledili objavljen predlog Pravilnika sprejemanju, poročanju in objavi podatkov izvajalcev dolgotrajne oskrbe (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Predlog Pravilnika določa način vodenja in poročanja izvajalcev dolgotrajne oskrbe (v nadaljevanju: DO) ter objave podatkov Inštituta RS za socialno varstvo o:

• posteljnih zmogljivosti pri izvajalcih DO v instituciji,
• spremembi zasedenosti posteljnih zmogljivosti pri izvajalcih DO v instituciji,
• novih mestih za izvajanje DO na domu,
• številu upravičencev za sprejem v celodnevno in dnevno DO oziroma uporabo storitev DO na domu ter njihovi kategoriji DO,
• drugih podatkih, opredeljenih v tem pravilniku.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 27. 10. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si

Na spletni strani eDemokracija, smo zasledili objavljen predlog Pravilnika o strokovnem svetu za dolgotrajno oskrbo (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Predlog pravilnika določa način imenovanja in razrešitve članov Strokovnega sveta za dolgotrajno oskrbo (v nadaljnju: Strokovni svet za DO) ter način njegovega dela.

Strokovni svet za DO je najvišji posvetovalni organ ministra, pristojnega za dolgotrajno oskrbo na področju dolgotrajne oskrbe.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 27. 10. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si

Na spletni strani eDemokracija, smo zasledili objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.

Cilji predloga Zakona so:

• utrditev položaja sodnega sveta,
• povečanje strokovnosti dela sodnega sveta,
• krepitev transparentnosti delovanja sodnega sveta,
• ustavnoskladna ureditev disciplinskih organov sodnega sveta,
• učinkovitost disciplinskih postopkov zoper sodnike;
• zagotovitev uveljavljanja javnega interesa v disciplinskih postopkih zoper sodnike,
• uskladitev ZSSve s predlogom novega Zakona o sodiščih in predlogom novega Zakona o sodniški službi.

Tako se med drugim spreminja 8. člen veljavnega zakona, ki ureja dostop sodnega sveta do osebnih in drugih podatkov sodišč ter drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in drugih nosilcev javnih pooblastil. Navedeni člen, se dopolnjuje tako, da se sodnemu svetu daje pravica dostopati tudi do podatkov, s katerimi razpolagajo njegova (samostojna) delovna telesa in ki jih potrebuje za izvajanje lastnih pristojnosti (dopolnitev obstoječega četrtega odstavka 8. člena ZSSVe). Obenem pa se pravica do dostopa do osebnih in drugih podatkov podeljuje tudi vsem delovnim telesom sodnega sveta, vendar le v okviru izvajanja njihovih pristojnosti in nalog (nov šesti odstavek 8. člena ZSSve). Navedeno je pomembno zlasti za disciplinske organe sodnega sveta, da bodo lahko v polnosti ugotavljali dejanska stanja glede disciplinskih kršitev.

Vaše predlog, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 3. 11. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.  

S strani Ministrstva za digitalno preobrazbo smo bili obveščeni o ponovni objavi predloga Uredbe o pogojih uporabe javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo ali razširitev obstoječih fiksnih omrežij, gradnjo mobilnih omrežij 5G in za spodbujanje povezljivosti (v nadaljevanju: Uredba).

Uredba določa pogoje za:

• uporabo javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij,
• gradnjo mobilnih omrežij 5G,
• gradnjo zalednih omrežij,
• spodbujanje povezljivosti v skladu z Uredbo Komisije (EU) 651/2014/EU).

Ministrstvo pojasnjuje, da Uredba nudi le splošno pravno podlago za dodelitev javnih sredstev za namen gradnje omrežij in spodbujanje povezljivosti v skladu s predpisi Evropske unije. Odločitev o podrobnejši vsebini in tehničnih rešitvah konkretnih razpisov, ki bodo sledili, bo odvisna od strateških odločitev države in razpoložljivih finančnih sredstev.

Vaše predlog, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 2. 11. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

Na portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: Zakon), katerega je pripravilo Ministrstvo za pravosodje in ga posredovalo v medresorsko usklajevanje.

Cilji predlog Zakona so:

• povečanje učinkovitost in kakovosti sodnega sistema,
• povečanje dostopnosti sodnega sistema,
• povečanje zaupanja v sodstvo.

Med poglavitnimi rešitvami Zakona so na sledečih področjih:

1. uvedba ene vrste prvostopenjskih sodišč,
2. spremembe območij višjih sodišč,
3. ureditev instituta razširjenih senatov
4. Zakoniti sodnik – letni razpored sodnikov
5. Imenovanje predsednika sodišča
6. Izvrševanje zadev sodne uprave
7. Personalni sveti,
8. Nadzorne pristojnosti,
9. Sodno osebje,
10. Poslovanje sodišč,
11. Zagotavljanje varnosti na sodiščih,
12. Dostop javnosti,
13. Postopanje Vrhovnega sodišča ob zaprosilu za svetovalno mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice,
14. Vzpostavitev prehodnega režima.

Skladno s predlogom Zakona se odpravlja 44 okrajnih sodišč, ohranja pa se 11 okrožnih, 4 višja in vrhovno sodišče. Sedanja okrajna sodišča se bodo štela za zunanje enote okrožnih sodišč.

Kot pojasnilo za uvedbo ene vrste prvostopenjskih sodišč oz. vzpostavitev okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč predlagatelj ocenjuje, da je treba zagotoviti pogoje za učinkovito delovanje okrožja. Predlagana reorganizacija ohranja nespremenjen in kakovosten dostop do sodnega varstva za državljane, hkrati pa omogoča mehanizme za učinkovitejše upravljanje okrožja. Zakon ustanavlja okrožna sodišča, ki bodo osnovna organizacijska raven na prvi stopnji. Okrožno sodišče bo sodno oblast izvajalo na sedežu sodišča, posamezna procesna opravila pa bo izvedlo tudi na zunanjih enotah kot notranjih organizacijskih enotah. Glede na geografsko razvejanost ozemlja Slovenije trenutna mreža sodišč omogoča ustrezen dostop prebivalstva do sodnega varstva, zato območja okrožnih sodišč ostajajo nespremenjena. Merila, kdaj okrožno sodišče odloča tudi na zunanjih enotah, so povzeta po Smernicah za izdelavo mreže sodišč v podporo dostopu do sodnega varstva v kakovostnem sodnem sistemu (CEPEJ-GT-QUAL(2013)2). Zunanjo enoto bo vodil sodnik, določen z letnim razporedom.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko n posredujete do 6. 11. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (v nadaljevanju: Zakon) in ga posredovalo v medresorsko usklajevanje.  

Zakon se spreminja v 89. členu, ki opredeljuje pogoje za gradbenega inšpektorja. S spremembo se širi nabor možnih oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja. Zahtevano strokovnost imenovanih oseb se zasleduje z zahtevano stopnjo izobrazbe (druga stopnja) in zahtevanimi delovnimi izkušnjami s področja graditve objektov. Dovoljuje pa se tudi nižja stopnja izobrazbe (prva stopnja), vendar ob dodatnem pogoju štirih let delovnih izkušenj s področja graditve objektov.

Prav tako se spreminja 137. člen veljavnega zakona, ki opredeljuje prehodno obdobje do vzpostavitve sistema eGraditve. Določa se nov datum postopne vzpostavitve sistema po posameznih upravnih enotah in ministrstvu, in sicer do  6. 1. 2025. Sedaj veljavni zakon določa enotno vzpostavitev sistema s 1. 1. 2024. S postopno uvedbo sistema se želi pripravljavec Zakona v največji možni meri izogniti morebitnim večjim zastojem pri delovanju sistema in potencialno možnemu podaljševanju postopkov. Do vzpostavitve sistema eGraditve na celotnem območju države se tako sistem eGraditve za poslovanje uporablja le na omejenem območju posamezne upravne enote skladno s termini določenimi v zakonu. Na končni datum vzpostavitve sistema eGraditve na območju celotne države pa je vezan začetek uporabe določb glede plačila komunalnega prispevka pri prijavi začetka gradnje in prijave izvajanja novogradnje stavbe, ki je enostavni objekt. Na območjih, kjer sistem še ne bo vzpostavljen, pa se določa poslovanje po dosedanjih načinih v skladu s splošnimi predpisi o upravnem poslovanju, da se dokumentacijo, ki jo izdelujejo pooblaščeni strokovnjaki razen projektne dokumentacije za pridobitev mnenje in gradbenega dovoljenja prilaga v elektronski obliki ter, da se sporočanje izvaja po elektronski pošti.

Vaše pripombe, predloge in mnenja nam lahko posredujete do 19. 10. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2021-2027 (v nadaljevanju: Uredba) in jo poslalo v medresorsko usklajevanje.

Z Uredbo se določa namen podpor, obseg razpoložljivih finančnih sredstev, upravičence, pogoji za odobritev in izplačilo sredstev, postopek dodelitve sredstev, obveznosti in finančne določbe za izvajanje, naloge lokalnih akcijskih skupin, splošne obveznosti upravičenca, kontrolni sistem in upravne sankcije za izvajanje pristopa LEADER/CLLD. Podpore so predmet sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj in so namenjene izvajanju strategij lokalnega razvoja, ki se pripravljajo na podlagi Uredbe o delovanju lokalnih akcijskih skupin in potrditvi strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje do leta 2027. V okviru strategij bo potrjen tudi finančni načrt posamezne strategije, ki bodo odobrene za izvajanje do konca leta 2023, z izvajanjem na podlagi te uredbe se pričnejo izvajati leta 2024.

Upravičenci do podpor so LAS, fizične ali pravne osebe. Upravičena območja pa so naselja z manj  kakor 10.000 prebivalci na dan 1. 1. 2022 po podatkih SURS. Izjemoma se lahko projekt, ki ne vsebuje naložbe, izvaja tudi v naseljih z več kakor 10.000, če koristi razvoju območja LAS. Ne glede na navedeno, so aktivnosti promocije upravičene tudi zunaj območja LAS na celotnem območju države.

Razpoložljiva sredstva za Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja izhajajo iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike za Slovenijo 2023–2027 in znašajo 44.428.195,00 evrov. Razpoložljiva sredstva za Evropski sklad za regionalni razvoj izhajajo iz programa, ki ureja izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 pa znašajo 40.120.000,00 evrov.

Vaše predloge, pripombe in mnenja k predlogu Uredbe in prilog (1, 2, 3) nam lahko posredujete do vključno 26. 10. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletni strani eDemokracija, smo zasledili objavo predloga Uredbe o izvajanju intervencij s področja zemljiških operacij iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 – 2027 (v nadaljevanju: Uredba), ki jo je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Uredba:

• ureja izvajanje intervencij in podintervencij s področja zemljiških operacij iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027 (v nadaljevanju: SN SKP).
• določa namen podpore, upravičenca, upravičene stroške, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo podpore, obveznosti, finančne določbe, upravne sankcije, splošne in skupne določbe za izvajanje intervencij in podintervencij iz prejšnjega odstavka.

S to uredbo se izvajajo naslednje intervencije in podintervencije s področja zemljiških operacij iz SN SKP:

1. intervencija izvedba agromelioracij in komasacij kmetijskih zemljišč:
2. podintervencija izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih,
3. podintervencija izvedba komasacij kmetijskih zemljišč;
4. intervencija izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom;
5. intervencija tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom;
6. intervencija individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme:
7. podintervencija izgradnja individualnih namakalnih sistemov,
8. podintervencija nakup namakalne opreme;
9. intervencija tehnološke posodobitve individualnih namakalnih sistemov.

Na podintervanciji »izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih« in »izvedba komasacij kmetijskih zemljišč« lahko na javne razpise, poleg Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kandidirajo tudi lokalne skupnosti.

Vaše predlog, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 3. 11. 2023 na elektronski mateja.krvina@zdrizenjeobcin.si.