Predlogi predpisov

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog Nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2024-2031 in predloga Akcijskega načrta za obdobje 2024-2027.

Resolucija umešča temeljne strateške cilje v tri stebre, in sicer:

• Kultura za povezano družbo:

Vsebuje tri temeljne dolgoročne cilje, ki se osredostočajo na kulturo kot povezovalni element skupnosti – skrb za kulturno dediščino, razvoj in javna raba slovenskega jezika, zagotavljanje kulturne raznolikosti;

• Kultura kot javno dobro:

Vsebuje tri cilje, ki so osredotočeni na ustvarjanje in posredovanje novih kulturno-umetniških in medijskih vsebin;

• Kultura za trajnostno prihodnost:

Vsebuje tri cilje, na podlagi katerih se umešča kultura tudi v druge cilje – vloga kulture pri zdravju in dobrem počutju, vloga kulture v trajnostnih mestih, naseljih in skupnostih, vloga kulture pri zmanjševanju neenakosti.

Za izvajanje Resolucije, v kateri so opredeljeni kultura kot javno dobro, javni interes za kulturo in načini zagotavljanja kulturnih dobrin kot javnih dobrin, so v skladu z določili Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo poleg ministrstva za kulturo zadolžena še druga ministrstva. Ukrepi, ki izhajajo iz Resolucije, se poleg državnega proračuna financirajo tudi s sredstvi iz evropske kohezijske politike in drugih evropskih skladov ter mednarodnih programov.

Akcijski načrt je nastajal vzporedno z Resolucijo in vsebuje 75 konkretnih ukrepov ter seznam 43 prebojnih investicij. Strukturiran je s 13 razvojnimi strateškimi cilji, ki so podrobneje opredeljeni v Resoluciji, in sicer so to:

1. Odpravljanje prekarnosti, krepitev kapacitet in zagotavljanje enakosti spolov;
2. Finančna dostopnost;
3. Sistemska podpora mednarodnemu povezovanju;
4. Trajen dialog z deležniki ter hitra odzivnost na izzive;
5. Prepoznavnost pomena kulture in njenih učinkov v javnosti;
6. Medsektorsko razvojno sodelovanje;
7. Vključenost v gradnjo okoljsko pravične družbe;
8. Podpora iskanju dodatnih virov financiranja; 
9. Vzdržna produkcija in zmanjševanje hiperprodukcije;
10. Avtonomnost kulture in medijev;
11. Odločno soočanje s sovražnim govorom in širjenjem lažnih novic;
12. Kulturni sektor kot povezan ekosistem;
13. Krepitev analitične in raziskovalne dejavnosti o kulturi.

Uvajajo se številne novosti – od priprave pilotnih razpisov za povezovanje kulture in zdravja, decentralizacijo, spodbujanje zelenega prehoda, kulturno-umetnostno vzgojo in profesionalni razvoj samostojnih novinarjev. Vključeni so tudi ukrepi protipoplavne sanacije, med drugim izgradnja regijskih depojev in zaščita kulturnih spomenikov. Vrsta ukrepov se ukvarja z izboljšanjem pogojev dela, tako med samozaposlenimi v kulturi in v nevladnem sektorju, kot tudi v javnih zavodih.

Pripombe, predloge in mnenja nam lahko posredujete do vključno 7. 3. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031 (v nadaljevanju: Strategija), ki jo je pripravilo Ministrstvo za zdravstvo.

Primarna raven zdravstvenega varstva ima pomembno vlogo pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju dejavnikov tveganja za bolezni, pri zmanjševanju neenakosti v zdravju in je ključna za enostaven in hiter dostop do najširšega možnega nabora storitev ter kontinuirane obravnave pacienta čim bližje doma, navajajo na ministrstvu.

Predlog Strategije med drugim predvideva posodobitev mreže izvajalcev na primarni ravni zdravstvenega varstva. Med predvidenimi ukrepi je med drugim vzpostavitev ambulant specializantov družinske medicine in podeželskih ambulant ter okrepitev sodelovanja zdravstvenih domov in zasebnih izvajalcev s koncesijo, z namenom zagotovitve boljšega dostopa do nekaterih storitev, denimo preventivnih storitev in nujne medicinske pomoči.

Predlog Strategije prav tako predvideva razširitev ekip v ambulantah družinskih zdravnikov, pediatrov, ginekologov, pa tudi v patronažnem varstvu in zobozdravstvu. Predvidena je vključitev novih zdravstvenih sodelavcev, denimo farmacevtskih svetovalcev, kliničnih dietetikov in drugih.

Načrtuje se tudi okrepitev sodelovanja z nezdravstvenimi sodelavci – socialnimi delavci in delavci v izobraževalnem sistemu ter z nevladnimi organizacijami.

Predvidena je tudi vzpostavitev sistema učinkovitih mehanizmov sodelovanja med različnimi ravnmi zdravstvene dejavnosti. Med ukrepi predlog Strategije navaja vzpostavitev rednih strokovno-izobraževalnih posvetovanj med ravnmi zdravstvenega sistema in različnimi poklicnimi skupinami, vzpostavitev formalnega obveščanja in posvetovanja med ravnmi zdravstvenega varstva o skupnih bolnikih, kjer komunikacija poteka v obeh smereh, z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in nadgradnjo delovanja e-posveta.

Predvideno je oblikovanje interdisciplinarnih skupin, ki obravnavajo zahtevne primere preko videokonferenc ter omogočanje vključevanja specialistov s sekundarne in terciarne ravni v delo na primarni ravni zdravstvenega varstva in obratno, na primer omogočanje dela ginekologom na več ravneh zdravstva.

Predvidena je sprememba pravno-organizacijske oblike javnih zdravstvenih zavodov za omogočanja večje avtonomije na področju organizacije dela, poslovanja, vodenja kadrovske politike in nagrajevanja zaposlenih.

Strategije med ukrepi izpostavlja tudi posodobitev glavarinskih količnikov, ki bi med drugim bolje odražali stroške bolnika.

Načrtovana je tudi uvedba kroženja zdravnikov specializantov drugih strok in obveznega sekundariata na primarni ravni, pa tudi vzpostavitev in zagotovitev sistemskega financiranja nacionalno sprejetih kliničnih specializacij za psihologe, logopede, diplomirane medicinske sestre in farmacevte.

Za izboljšanje pogojev dela zaposlenih na primarni ravni pa je med drugim predvidena uvedba variabilnega dela plač s ciljem kakovostne in varne obravnave bolnikov, zagotovitve enakega dostopa in obravnave vseh skupin bolnikov ter omogočanje večje fleksibilnosti zaposlovanja, na primer s prilagodljivostjo delovnega časa in zaposlitvami za krajši delovni čas.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 28. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Uprave RS za zaščito in reševanje smo v pregled in mnenje prejeli predlog Državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, verzija 4.0 (v nadaljevanju: Državni načrt).

Državni načrt nadomešča Državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, verzija 3.0, ki ga je Uprava RS za zaščito in reševanje pripravila leta 2018.

Državni načrt temelji na Oceni ogroženosti RS  zaradi velikih požarov v naravnem okolju in na prostem, verzija 3.0 in upošteva Oceno tveganja za velik požar v naravnem okolju, verzija 2.0 (2016). Načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju je generično ime in se uporablja za poimenovanje načrtov zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju na vseh ravneh (državni, regijski, občinski) ter ne glede na velikost požara v naravnem okolju in s tem povezanim odzivom nanj.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 14. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Uprave RS za zaščito in reševanje smo v pregled in mnenje prejeli predlog Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030 (v nadaljevanju: Resolucija).

Namen Resolucije je oblikovati in udejanjiti dejavnosti za učinkovito obvladovanje vseh vrst naravnih in drugih nesreč, zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev ter drugih posledic nesreč, v katerih obvladovanje je vključen sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter krepiti odpornost posameznikov in družbe na naravne in druge nesreče.

Nacionalni program temelji na prednostnih področjih Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganj nesreč za obdobje 2015-2030 za usmerjeno delovanje držav znotraj sektorjev in med-sektorsko na lokalni, nacionalni, regionalni in globalni ravni na področjih razumevanja tveganja nesreč, krepitve vodenja z namenom, da se ta tveganja obvladujejo, vlaganjem v zmanjševanje tveganja nesreč za odpornost ter krepitve pripravljenosti na nesreče za učinkovito odzivanje in »boljšo ponovno izgradnjo« med obnovo in sanacijo.

Poudarek daje na preventivi, zmanjšanju tveganj nesreč in njihovemu preprečevanju ter prizadevanjem za krepitev odpornosti družbe in posameznika na naravne in druge nesreče. Vlaganje v preventivo in zmanjšanje tveganj nesreč je učinkovitejše, trajnostno in dolgoročno tudi cenejše od drugih oblik varstva pred nesrečami ter prispeva k trajnostnemu ravnovesju v naravi in družbi ter osebni in premoženjski varnosti prebivalcev. Vseh tveganj nesreč, ni mogoče odpraviti, zato je potreben učinkovit nadaljnji razvoj zmogljivosti za odzivanje na naravne in druge nesreče.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 12. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Ministrstva za pravosodje smo v pregled in mnenje prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: Zakon).

Osnovni cilj predloga Zakona je pravočasna prilagoditev postopkovnih določb, potrebnih za pridobivanje prometnih podatkov s področja elektronskih komunikacij in bančnih podatkov glede na sistemsko in precedenčno Odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-144/19 (TRETJI DEL) z dne 6. 7. 2023, ki se nanaša na navedene prometne in bančne podatke, saj njena razveljavitev začne učinkovati dne 12. avgusta 2024. S predlogom se uresničujeta tudi dve drugi odločbi Ustavnega sodišča RS, hkrati pa se pravni red RS dokončno usklajuje z dvema direktivama Evropske unije (ki sta v pretežni meri sicer že preneseni v nacionalno zakonodajo).

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 14. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih  (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V predlogu Zakona med drugim Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije predlaga, da se obveza brezplačnega prenosa solastniškega deleža iz RS/občine na člane agrarne skupnosti časovno ne omeji in bi veljala vseskozi. Med tem ko Ministrstvo predlaga zgolj podaljšanje roka (do sedaj je bila ta obveza časovno omejena na dve leti, kar poteče aprila 2024), še npr. za 2 leti, posebno zaradi odločanja Ustavnega sodišča RS o skladnosti 43.b člena ZAgrS z Ustavo RS.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 5. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si. 

S strani Uprave RS za zaščito in reševanje smo v pregled in mnenje prejeli osnutek Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (v nadaljevanju: Uredba).

Osnutek Uredbe je v primerjavi z veljavno uredbo precej spremenjen. Pri njenem izvajanju se je namreč pojavila potreba po spremembah, hkrati pa je potrebno normativno urediti vprašanja, ki do sedaj niso bila urejena ter preurediti določene rešitve, ki so se v praksi izkazale kot ne povsem ustrezne.

Cilj osnutka Uredbe je, da bi z dopolnjeno ureditvijo področja zmanjšali število požarov v naravnem okolju, na katerega vse bolj vplivajo tudi podnebne spremembe.

Na novo je definirano naravno okolje, ki zdaj zajema znatno večje površine kot naravno okolje v veljavni uredbi. Nezanemarljivo število požarov nastaja tudi na območjih, ki doslej niso bila vključena v naravno okolje, zato so ukrepi varstva pred požarom z osnutkom Uredbe razširjeni tudi na ta območja. Nova dikcija bo tudi olajšala ugotavljanje kršitev s strani nadzornih inšpekcijskih organov in Policije, s čemer bo lahko nadzor učinkovitejši in hitrejši.

Osnutek Uredbe v določeni meri ureja tudi določena specifične aktivnosti kot je npr. uporaba ognja za namen gašenja požarov, preventivno sežiganje z namenom preprečevanja požarov, uporabo ognja za potrebe usposabljanja gasilcev, na vajah zaščite in reševanja ter pri določenih dogodkih v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V ta namen so odpravljene omejitve glede kurjenja materialov v te namene, ki jih sicer ob upoštevanju predpisov iz drugih resornih področij ne bi smeli kuriti. Novost je tudi ureditev priprave hrane v naravnem okolju z uporabo ognja, ki je v Sloveniji uveljavljena praksa, in kar v veljavni uredbi ni bilo urejeno.

Delno so dopolnjeni splošni ukrepi pri kurjenju v naravnem okolju, zlasti ureditev kurišč in dodatne omejitve in prepovedi pri kurjenju v kuriščih in pri sežiganju. Podatki Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreči kažejo, da je pri nadzoru največ kršitev ugotovljenih ravno pri ustreznosti ureditev kurišč. Dopolnjeno je tudi urejevanje problematike izvajanja ognjemetov v naravnem okolju.

Glede na to, da je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pristojen za varstvo pred požarom, se osnutek nove uredbe osredotoča na vse potrebne ukrepe in aktivnosti, s katerimi se lahko zmanjšajo možnosti, da bi ob kurjenju oziroma uporabi ognja prišlo do požara, ne pa več na to, katere materiale in za kašen namen se lahko kuri, saj to ni v njegovi pristojnosti.

Osnutek uredbe določa razglasitelja velike in zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja, posebne ukrepe varstva pred požarom, ki se določajo za obdobje razglašene veliko in zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja ter opazovanje in obveščanje v času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja. Na tem področju glede na veljavno uredbo ni večjih sprememb. Podrobneje pa so razdelane prepovedi in omejitve v obdobju razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja.

Osnutek Uredbe vsebuje izjeme oziroma daje možnost izvajanja nekaterih aktivnosti v obdobju razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja pod predpisanimi pogoji. Teh primerov je manj kot veljavni uredbi in se navezujejo na preprečevanje pozebe, aktivnosti, povezane z nujnimi vzdrževalnimi deli na infrastrukturnih objektih in izvedbo vojaških usposabljanj in vaj. Ne veljajo pa več za določene aktivnosti, ki jih odredijo organi, pristojni za gozdove ter kmetijstvo. S tem je odpravljena administrativna ovira, obenem pa je mogoče potrebne aktivnosti izvesti v krajšem času kot ob zagotavljanju pogojev glede izjem, s čemer ne bo nastajala dodatna škoda ali se podaljševala nevarnost. Primerov, da bi Uprava RS za zaščito in reševanje za te aktivnosti v preteklosti izdajala dovoljenja, je bilo doslej zelo malo, več se jih je nanašalo na izvajanje nujnih vzdrževalnih del na infrastrukturnih objektih, zlasti na železnici, ter na izvedbo vojaških usposabljanj in vaj. Še vedno pa velja, da v obdobju razglašene zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja izjem ni.

Osnutek uredbe ohranja dežurstva gasilcev v času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja v delu območja Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Postojna in Nova Gorica, ki se izvaja v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije, enota Sežana. Osnutek uredbe predvideva, da se obdobje, v katerem se praviloma vzpostavi dežurstvo, omeji na t. i. poletno požarno sezono, to je v obdobju predvidoma med 15. junijem in 31. avgustom. V osnutku uredbe se ohranja dosedanji pristop glede opazovanja in obveščanja v obdobju razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja. V opazovanje se poleg obstoječih zračnih zmogljivosti, kar je novost, lahko vključijo tudi zrakoplovi državne enote za gašenje z zrakoplovi.

Osnutek Uredbe predvideva širjenje izvajanja nadzora za vsebine iz osnutka uredbe v gozdnem prostoru na inšpekcijski organ, pristojen za gozdove. Tudi višine glob so, v osnutku Uredbe določene na novo in bolj celovito.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 14. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo smo v pregled in mnenje prejeli predlog Strateškega načrta za razvoj kolesarstva do leta 2030 (v nadaljevanju: Strateški načrt).

Vizija razvoja kolesarstva v Sloveniji:

• Slovenija bo do leta 2030 postala ena od držav z najboljšimi pogoji za kolesarjenje v Evropi.
• Kolesarsko omrežje bo sklenjeno, varno in udobno in s tem primerno za uporabo vseh skupin prebivalcev.
• Omrežje bo podprto z različnimi podpornimi programi in storitvami za kolesarje, kar bo povečalo njegovo privlačnost in uporabnost.
• Vzpostavljeni bodo pogoji za bogat razvoj različnih oblik kolesarjenja. Specifični izzivi posameznih oblik kolesarjenja bodo naslovljeni z vidika prilagajanja zakonodaje in zagotavljanja financiranja.
• Kolesarjenje bo postalo enakovreden potovalni način tako glede načrtovanja, investicij, kakor tudi uporabe prebivalcev.
• S tem bomo prispevali k doseganju evropskih in nacionalnih ciljev na področju emisij toplogrednih plinov in zmanjševanja rabe fosilnih goriv, drugih ciljev na področju razvoja prometa, kakor tudi k izboljšanju kakovosti bivanja prebivalcev, njihovemu zdravju in dobremu počutju.

Zastavljeni cilji za uresničevanje vizije so razdeljeni v štiri skupine. Glavnim strateškim ciljem sledijo specifični cilji, ki so infrastrukturni, cilji mehkih ukrepov in organizacijski cilji. Za doseganje posameznega cilja so predvideni ukrepi, ki jih bo izvajala nosilna organizacija s pomočjo ostalih vključenih deležnikov. Vsak cilj ima za merjenje uspešnosti določene kazalnike in ciljne vrednosti do leta 2030.

Strateški cilji:

• povečanje rabe kolesa v državi,
• zmanjšanje rabe energije v prometu in izpustov TGP zaradi povečanja rabe kolesa,
• izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev.

Infrastrukturni cilji:

• vzpostavitev sklenjenega omrežja kakovostnih kolesarskih povezav,
• vzdrževanje kakovosti obstoječih kolesarskih povezav,
• pregled in dostopnost podatkov o kolesarskem omrežju,
• zagotavljanje pogojev za večmodalnost.

Cilji mehkih ukrepov:

• povečanje priljubljenosti kolesarjenja,
• izboljšanje kulture v prometu,
• izboljšanje varnosti kolesarjenja,
• zagotavljanje znanj za kolesarje (uporabnik).

Organizacijski cilji:

• povezovanje deležnikov s področja kolesarstva,
• zagotavljanje kadrov in znanj (strokovna javnost),
• izboljšanje zakonodajnega okvira za razvoj kolesarjenja v prometu,
• izboljšanje zakonodajnega okvira za razvoj kolesarjenja v naravnem okolju,
• izboljšanje financiranja za razvoj kolesarjenja,
• zagotavljanje znanj za strokovne kadre,
• spremljanje izvajanja Strateškega načrta.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 26. 1. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo predlog Pravilnika o koncesijah na področju dolgotrajne oskrbe, ki določa:

• pogoje za pridobitev in opravljanje koncesije na področju dolgotrajne oskrbe (DO) pod mejno vrednostjo za objavo javnega razpisa v Uradnem listu Evropske unije,
• dokazila o izpolnjevanju pogojev,
• možnost poznejšega izpolnjevanja določenih pogojev in način njihove izpolnitve.

Pravilnik določa, da je koncedent država oziroma občina, koncesijo za opravljanje javne službe v DO na domu podeli občina s soglasjem ministrstva.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 22. 1. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za obrambo je pripravilo predlog Pravilnika o standardiziranih gasilskih zavarovanjih, ki določa vrsto, obseg in način sklenitve standardiziranih gasilcev, ki opravljajo javno gasilsko službo.

Pravilnik določa sledeče vrste standardiziranih zavarovanj:

• nezgodno zavarovanje, 
• zavarovanje splošne odgovornosti,
• zavarovanje pravne zaščite.  

Zavarovalno pogodbo bo v imenu zavarovancev za obdobje najmanj enega leta sklenila Uprava RS za zaščito in reševanje, in sicer na podlagi izvedenega javnega naročila. Sredstva se zagotavljajo v državnem proračunu.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 19. 1. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *