Predlogi predpisov

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest, ki določa vrste in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na cestah in potrebni nivo rednega vzdrževanja cest.

Predlog Pravilnika tako med drugim določa, da pregledniška služba opravlja preglede cest najmanj dvakrat tedensko na glavnih, regionalnih, lokalnih cestah in javnih poteh s prometno obremenitvijo ≥ PLDP.

Prav tako določa, da občine vzdržujejo hortikulturne ureditve v območju cestnega zemljišča državnih cest v naselju ter ureditve na kolesarskih površinah in površinah za pešce

Sestavni del predloga Pravilnika sta tudi spremenjeni tabeli o razvrstitvi del rednega vzdrževanja v prednostne razrede ter prednostni razredi vzdrževanja cest in drugih prometnih površin v zimskih razmerah.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 25. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o uporabi jezika gluhoslepih (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Cilj predloga zakona je:

• uresničitev drugega odstavka 62.a člena Ustave, ki določa, da svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon. To je podlaga, da se uporaba jezika gluhoslepih uredi kot zakonska materija na podoben način, kot je to že urejeno za slovenski znakovni jezik z Zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika.
• opredelitev pravice do svobodne uporabe in razvoja jezika gluhoslepih in ureditev tolmačenja, ter s tem osebam z gluhoslepoto zagotavljati temeljne človekove pravice – pravico do rabe jezika in izražanja, do individualne podpore in pomoči pri komunikaciji, kar jim bo omogočalo enakopravnejše sodelovanje in obravnavo ter vključevanje v družbo in osebni razvoj.

Tako predlog zakona v 7. členu opredeljuje pravico oseb z gluhoslepoto, da uporabljajo svoj jezik, to je jezik gluhoslepih tako pred državnimi institucijami, kakor tudi v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih bi jim gluhoslepota pomenila oviro pri zadovoljevanju njihovih potreb. Ureditev je smiselno enaka, kot je že uveljavljeno za gluhe osebe kot pravica uporabe slovenskega znakovnega jezika. Osebe z gluhoslepoto uresničujejo pravico do uporabe jezika gluhoslepih pred državnimi institucijami na način, da uveljavljajo pravico do tolmača za jezik gluhoslepih (enako kot gluhi). Pravico do uporabe jezika gluhoslepih v življenjskih situacijah, povezanih s komunikacijo, pa lahko oseba z gluhoslepoto uveljavlja s pomočjo podporne osebe.

V 8. členu predloga zakona je pravica do tolmača pred javnimi institucijami konkretneje opredeljena. Določena je obveznost državnih organov, organov lokalne samouprave, izvajalcev javnih pooblastil oziroma izvajalcev javnih služb, da zagotovijo tolmača za jezik gluhoslepih po uradni dolžnosti ali na zahtevo osebe z gluhoslepoto po uradni dolžnosti takoj ko oseba predloži dokazilo iz katerega izhaja, da ima pravice po tem zakonu. Oseba z gluhoslepoto lahko uveljavlja pravice za tolmačenje slovenskega govornega jezika v jezik gluhoslepih ter individualno prilagojene načine sporazumevanja, glede na izkoristek vida in sluha osebe z gluhoslepoto in tolmačenje iz jezika gluhoslepih v slovenski govorni jezik. Na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost se uporabi tudi tolmačenje v in iz govornih ali znakovnih jezikov narodnih skupnosti v jezik gluhoslepih (slovenski, madžarski ali italijanski). Enako kot pri uporabi znakovnega jezika morajo sredstva za kritje stroškov tolmača v finančnih načrtih zagotavljati javne institucije.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 26. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in načinu predložitve letnega poročila političnih strank (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve.

Sprememba pravilnika je potrebna zaradi sprejetja novega računovodskega standarda oziroma računovodskih rešitev v nepridobitnih organizacijah ter novega Enotnega kontnega okvirja, ki se nanaša na nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava.

Sprememba je potrebna tudi zaradi uskladitve z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah, ki v 8. členu (oziroma 25. členu ZPolS) omogoča prenos sredstev strank, ki delujejo v RS ali v državah članicah EU na račun stranke, ki je organizator ali izvajalec projektov skupnega interesa – organizacija in izvedba skupnih dogodkov, izobraževalnih aktivnosti (izobraževanja, seminarji, posveti, konference, delavnice, usposabljanja, raziskovalne ali publicistične dejavnosti ipd.), kamor se ne vštevajo redno poslovanje stranke, volitve v predstavniške in individualne organe države, lokalnih skupnosti in Evropske unije ter referendumi.

Stranka, ki na svoj transakcijski račun prejme sredstva od druge stranke ali fundacije, pa mora ta sredstva posebej evidentirati in skladno s pisnim dogovorom porabiti v skladu z njihovim namenom ter o porabi posebej poročati v poročilu iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona, poleg tega mora stranka posebej evidentirati in posebej poročati tudi o sredstvih, ki jih s svojega transakcijskega računa prenese na drugo stranko ali politično fundacijo. Zato se v pravilniku na novo določa, da se med prihodke in odhodke stranke prišteje tudi zneske, ki so jih stranke prenesle ali prejele od strank, ki delujejo v Republiki Sloveniji ali v državah članicah Evropske unije in z njimi povezanih političnih fundacij, za projekte skupnega interesa v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPolS ter zneske, ki so jih stranke porabile za izvedbo projektov skupnega interesa.

Določa se tudi, da se v okviru pojasnil k računovodskim izkazom objavijo letna poročila pravnih oseb, v katerih ima stranka najmanj 20 % kapitala ali prevladujoč vpliv na odločanje ali vodenje pravnih oseb, v primeru gospodarskih družb pa tudi njihove letne revizije računovodskih izkazov, ne glede na to, ali je z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zanje predpisano obvezno letno revidiranje računovodskih izkazov.

Prav tako se bodo morali podatki o prihodkih in odhodkih strank, pridobljenih, prenesenih ali porabljenih za organizacijo ali izvedbo skupnih dogodkov, izobraževalnih aktivnosti po drugem odstavku 25. člena ZPolS prikazati tudi v obrazcu, ki je priloga k pravilniku.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 15. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Vlada RS je v postopek sprejema v Državni zbor vložila predlog Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, in sicer po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe zakona.

Zakon se spreminja zaradi realizacije Dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024, ki je bil podpisan 10. januarja 2024 med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. V dogovoru je določeno, da se bo plačna lestvica uskladila v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju december 2022 – december 2023, in sicer se bodo vrednosti plačnih razredov ter nominalnih osnov in dodatkov uskladile s 1. junijem 2024.

Predlog Zakona tako vsebuje spremembo Priloge 1, s katero se povišuje vrednost plačnih razredov plačne lestvice za 3,36 odstotka, in sicer na podlagi objave Statističnega urada o podatku rasti cen življenjskih potrebščin z 29. 12. 2023.

Skladno s petim odstavkom 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se višina uskladitve vrednosti plačnih razredov za javne uslužbence določi s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Z Aneksom št. 14 h Kolektivni pogodbi za javni sektor se je določilo, da višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice za javne uslužbence znaša 3,36 odstotka. Ta aneks bo začel veljati 1. junija 2024.

Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov za funkcionarje pa se, po predhodnem usklajevanju s funkcionarji, določi z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Višina uskladitve mora biti enaka za javne uslužbence in funkcionarje.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 16. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnih straneh Uprave RS za zaščito in reševanje smo zasledili, da je URSZR izpostava Maribor izdala predlog Regijskega načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči na območju Vzhodno Štajerske regije (v nadaljevanju: Regijski načrt).

Gre za nadgradnjo Regijskega načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči, verzija 3.0, ki ga je Izpostava URSZR Maribor, izdelala leta 2012 in temelji na Oceni ogroženosti ob jedrski in radiološki nesreči v VŠ (Vzhodno-Štajerski) regiji, verzija 2.2 št. 8421-17/2022 -13 DGZR z dne 17.3.2022.

Regijski načrt je razdeljen na tri sklope:

• I. jedrska nesreča v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), z vplivi na Vzhodno Štajersko regijo,
• II. jedrska nesreča v tujini z vplivi na Vzhodno Štajersko regijo,
• III. radiološka nesreča v Vzhodno Štajerski regiji.

Cilj regijskega načrta je zmanjšati posledice teh nesreč, predvsem deterministične in stohastične učinke ionizirajočega sevanja.

Vzhodno Štajerska regija je tudi regija sprejema evakuiranih prebivalcev iz Posavske regije v primeru jedrske nesreče v NEK, zato se izdeluje tudi načrt sprejema in oskrbe le teh.

Čeprav je za vse navedene nesreče značilna radioaktivna kontaminacija, so v tem načrtu zaradi razlik pri odzivu obravnavane ločeno.

Ta načrt ne ureja:

• pripravljenosti Vzhodno Štajerske regije (VŠR) na teroristične napade z uporabo radiološkega orožja, ker to ureja posebni regijski Načrt zaščite in reševanja ob terorističnem napadu, verzija 4.2 in
• pripravljenosti ob drugih jedrskih in radioloških dogodkih, ki jih ni v regijski oceni ogroženosti.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 11. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance.  

Poglavitne rešitve predloga zakona so, poleg – uskladitve slovenskega pravnega reda z evropsko zakonodajo, in sicer z Direktivo 2022/2464/EU, ki spreminja Direktivo 2006/43/ES in Uredbo 537/2014/EU, tudi:

Spremenjene definicije pojmov in mestoma uvedba novih, s čimer se dodatno uredi dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.

Na področju profesionalnih kvalifikacij:

• spremembe za zagotovitev, da imajo pooblaščeni revizorji, ki poleg tega želijo pridobiti dovoljenje za izvajanje zagotovila o trajnostnostnem poročanju, potrebno strokovno znanje in izkušnje pri zagotavljanju trajnostnostnega poročanja,
• med praktičnim usposabljanjem, ki traja 3 leta, mora biti vsaj 8 mesecev zagotovljeno poročanje o trajnostnosti ali druge storitve, povezane s trajnostnostjo,
• odobritev zakonitih revizorjev iz druge države članice: če se država članica gostiteljica odloči, da morajo zakoniti revizorji, odobreni v drugi državi članici, opraviti preizkus usposobljenosti, da bi bili odobreni v državi članici gostiteljici, mora preizkus zajemati tudi ustrezno poznavanje zakonitih revizorjev o zakonih in predpisih te države članice gostiteljice, ki se nanašajo na posle zagotavljanja trajnostnostnega poročanja,
• pooblaščeni revizorji, z izdano licenco pred 1. 1. 2024 ali v postopku odobritve, pod pogojem, da ta postopek zaključijo do 1. 1. 2026 – ni treba izpolnjevati novih zahtev glede izobrazbe in poklicnih kvalifikacij glede dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti; ne glede na to je potrebno ta znanja pridobiti prek zahteve stalnega izobraževanja.

Skladno z navedenim sledijo spremembe glede vpisa v register pooblaščenih in zakonitih revizorjev oziroma revizijskih družb, da bo jasno, kateri revizorji/družbe imajo dovoljenje za dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti in kateri ne.

S spremembami kazenskih določb se bo nadalje zagotavljalo kakovost revidiranja tudi na področju dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.

Javni nadzor nad dajanjem zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti bo imela Agencija. Vzajemna priznavanja regulativnih dogovorov, poklicne skrivnosti in regulativnega sodelovanje med državami članicami se bodo uporabljale tudi za zagotavljanje poročanja o trajnosti.

Poleg navedenega so s predlogom zakona predlagane tudi druge spremembe:

• sprememba definicije subjekta javnega interesa: predlagana je sprememba definicije v 3. členu ZRev-2, ki bi prinesla pozitivne posledice srednje velikim družbam, v katerih imajo država ali občine večinski lastniški delež, glede nekaterih dodatnih obveznosti, ki jih morajo sicer izpolnjevati vse družbe, ki so prepoznane za subjekt javnega interesa (npr. oblikovanje revizijskih komisij, kar v srednjih družbah, večinoma oblikovanih kot družbe z omejeno odgovornostjo, ni smiselno, saj je tak organ neučinkovit;
• sprememba določbe, ki ureja pristojnosti Inštituta v delu sprejemanja oziroma zagotavljanja prevodov pravil notranjega revidiranja, ker ima pravice zagotavljanja prevodov na tem delovnem področju Združenja notranjih revizorjev IIA – Slovenskega inštituta, ki je nosilec razvoja stroke notranjega revidiranja v Sloveniji, kamor se umešča tudi zagotavljanje prevodov standardov notranjega revidiranja,
• urediti določbe, ki se nanašajo na Agencijo: sejnine članom strokovnega sveta, pogoje za imenovanje direktorja in člana strokovnega sveta, nezdružljivost opravljanja nalog in funkcij na položaju direktorja ali člana strokovnega sveta, oženje števila članov strokovnega sveta iz devet na pet oseb, spremenjen postopek predlaganja kandidatov za imenovanje v strokovni svet,
• odpraviti druge ugotovljene pomanjkljivosti veljavne ureditve.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 5. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog Pravilnika o sofinanciranju pasivne protihrupne zaščite ob linijskih virih hrupa.

Ta določa:

1.   upravičence do sofinanciranja pasivne protihrupne zaščite,

2.  pogoje, predmet in delež sofinanciranja pasivne protihrupne zaščite glede na ocenjeno raven hrupa, ki ga povzroča linijski vir hrupa zaradi obratovanja ceste,

3.   postopek za izvedbo sofinanciranja pasivne protihrupne zaščite.

Pravilnik določa njegovo uporabo, in sicer za sofinanciranje pasivne protihrupne zaščite varovanih prostorov v naseljenih stanovanjskih stavbah in stanovanjih ob obstoječih linijskih virih hrupa, kjer je zaradi obratovanja ceste na fasadah stavb ugotovljena čezmerna obremenitev s hrupom glede na rezultate zadnjega obratovalnega monitoringa hrupa.

Prijavitelj je upravičen do sofinanciranja za izvedbo pasivne protihrupne zaščite, če:

• je stanovanjska stavba ali stanovanje uvrščena na seznam čezmerno obremenjenih stavb;

• ima stanovanjska stavba ali stanovanje vsaj en varovani prostor z izpostavljenim delom fasade;

• je stanovanjska stavba ali stanovanje naseljeno;

• je bilo za stanovanjsko stavbo izdano gradbeno dovoljenje pred 27. 3. 1999 ali od 27. 3. 1999 dalje, če se je povprečni letni dnevni promet po izdaji gradbenega dovoljenja podvojil. Pri tem se upoštevajo podatki štetja prometa, ki ga opravlja Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo oziroma občina.

Predmet sofinanciranja po predlogu Pravilnika so okna in balkonska vrata na izpostavljenih delih fasad varovanih prostorov stavb ter drugi s tem povezani stroški.

V postopku za pridobitev sofinanciranja pasivne protihrupne zaščite je predvidenih več faz. V prvi fazi je predvidena objava javnega poziva za zbiranje prijav lastnikov stavb glede na seznam stanovanjskih stavb, ki ga oblikuje upravljavec. Potencialne upravičence za sofinanciranje pasivne protihrupne zaščite upravljavec linijskega vira hrupa (za državne ceste DRSI ali DARS, za občinske ceste občina) seznani z javnim pozivom in jih povabi k oddaji prijav v določenem roku.

Predlog Pravilnika v 12. členu določa tudi vir sredstev za sofinanciranje. Ta zagotavlja upravljavec, ki ima za ta namen zagotovljena sredstva, in sicer v državnem proračunu oziroma v proračunu samoupravne lokalne skupnosti ali za ta namen zagotovljena lastna sredstva.

Vaše predloge, mnenja in pripomba nam lahko posredujete do 11. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Vlada RS je v postopek sprejema v Državnem zboru RS vložila predlog Zakona o spremembah zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki Sloveniji v letih od 2023 do 2027.

Z Zakonom se podaljšuje ukrep zagotavljanja finančnih sredstev za tri leta, in sicer do leta 2030, hkrati pa se znižuje letni obseg sredstev, namenjenih za ukrep, in sicer:

• s 30 na 7,4 milijonov evrov v letu 2023:

V letu 2023 je bilo za investicije porabljenih le 7,35milijonov eurov, med drugim tudi zato, ker lokalne skupnosti niso imele zadostnega časa za pripravo na izvajanje zakona in pripravo ustreznih projektov, s katerimi bi lahko kandidirali za sofinanciranje. Zato se s tem zneskom opredeljuje znesek dejansko porabljenih sredstev in se jih umešča v časovni in finančni okvir zakona.

• s 30 na 22,6 milijonov evrov v letu 2024.

• po 20 milijonov evrov v letih 2025–2030.

Skupni obseg sredstev, zagotovljenih za investicije v športno infrastrukturo, ostaja nespremenjen, in sicer 150 milijonov evrov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 15. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

V zakonodajni postopek sprejema v Državnem zboru RS je bil vložen predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi, katerega so pripravili poslanci opozicijske stranke.

Namen predloga Zakona je določiti, da bi morala vsakokratna vlada, še pred sprejemom sklepa o nastanitvi nezakonitih migrantov ali vzpostavitve azilnega doma, pridobiti soglasje lokalne skupnosti, na območju katere se tovrstne aktivnosti načrtujejo.  Predlaga se, da bi bila pridobitev soglasja obvezna.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 11. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, v programskem obdobju 2021-2027 (v nadaljevanju: Uredba), ki jo je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Uredba ureja in določa nujne dopolnitve, ki omogočajo lažje in hitrejše izvajanje aktivnosti Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost za končne upravičence. S spremembo Uredbe se omogočijo predplačila, skladno s 33. členom Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, za tiste upravičence, ki ustrezajo dikciji iz 33. člena tega zakona, prav tako se določijo roki za vlaganje zahtevkov za delovanje Lokalnih akcijskih skupin za ribištvo ter uskladijo posamezne vsebine iz Priloge 5 te Uredbe.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 21. 3. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.