Predlogi predpisov

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: Uredba), ki jo je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Uredba se spreminja predvsem zaradi na novo objavljene evropske uredbe, ki ureja splošno pomoč de minimis.

Med drugim so podrobneje opredeljene tudi obveznosti po izplačilu podpore, v primeru, da se kmetijsko zemljišče, ki je bilo predmet podpore, proda fizični ali pravni osebi ali da v zakup.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 19. 3. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (v nadaljevanju: Uredba), ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Predlog Uredbe v primerjavi z veljavno Uredbo ohranja enako strukturo in vsebino, tako da določa:

• splošne določbe;
• mejne vrednosti kazalcev hrupa;
• ocenjevanje ravni hrupa;
• uporabo zvočnih naprav na prireditvah in shodih;
• prijavo uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah kadar le te ne potrebujejo dovoljenja;
• nadzor in prepoved uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah;
• kazenske določbe.

S predlogom Uredbe se glede na predhodno ureditev mejne vrednosti kazalcev hrupa za prireditve ali shode ne spreminjajo. Za namen učinkovitejšega nadzora nad spoštovanjem z dovoljenji za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom dovoljene glasnosti prireditve ali shoda se v ta namen za vse prireditve ali shode, ki se izvajajo tudi v času noči zahtevala izvedbo meritev hrupa. Predlog Uredbe bo prav tako jasno opredelil največje število prireditev, izven prireditvenega prostora, ki se lahko izvedejo na istem kraju prireditve v koledarskem letu in trajajo tudi v čas noči. S predlogom Uredbe je število tovrstnih prireditev, 18 na leto. Nekatere občinske uprave namreč aktualno zakonodajo razumejo, kakor da število prireditev ni omejeno.

Določbe te Uredbe se uporabljajo za vse shode ali prireditve, ki potekajo na prostem. Ne uporabljajo pa se kadar gre za shod ali prireditev v objektu za športne ali druge javne prireditve, ki si je v skladu s predpisi s področja varstva okolja pridobil pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali sklep o predhodnem postopku.

Za uporabo zvočne naprave na prireditvi mora organizator prireditve pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ki ga izda pristojni občinski organ občine, na območju katere je kraj prireditve.

Dovoljenje za uporabo zvočne naprave se lahko izda v kolikor je iz vloge oz. iz k vlogi priloženega Poročila o emisiji hrupa v okolje razvidno:

• da bodo zvočne naprave nameščene tako, da se med prireditvijo ne bo spreminjala usmerjenost zvočnikov ali razdalja med zvočniki in stavbami z varovanimi prostori,
• se na prireditvi zvočne naprave ne bodo uporabljale več kot 8 ur, od tega največ 2 uri v času noči oziroma največ do 24.00,
• celotna raven zvočnega tlaka zaradi uporabe zvočne naprave ne bo presegala naslednjih mejnih vrednosti:

Območje varstva pred hrupom	LNOČ (dBA)	LVEČER (dBA)	LDAN (dBA)
IV. območje	80	80	80
III. območje:
prireditev do 8 ur	75	80	80
prireditev, daljša od 8 ur	70	75	80
II. območje	50	55	65
I. območje	45	50	60

• če se prireditev izvaja tudi v času noči na območju, ki se razvršča v III., II. ali I. stopnjo varstva pred hrupom mora organizator prireditve izvesti meritev hrupa prireditve. Meritev lahko izvede oseba s pooblastilom za izvajanje meritev.

Če se prireditve odvijajo tudi v času noči, je lahko za isti kraj prireditve izdano največ 18 dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom.

Če v Poročilu o emisiji hrupa v okolje za posamezno stavbo z varovanimi prostori ni ocenjena izpostavljenost hrupu, je treba k vlogi za izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom priložiti tudi izjave lastnikov stavbe oziroma stanovanj v njej, da se strinjajo z uporabo zvočnih naprav na prireditvi.

Pristojni občinski organ lahko izda dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom brez Poročila o emisiji hrupa v okolje, in sicer če je iz dokumentacije vloge razvidno, da:

• je razdalja zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od

Najmanjša razdalja zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori (m)	Nazivna električna moč (W)
več kot 600	več kot 10 000
520	7 500
440	5 000
420	4 500
340	3 500
320	2 500
240	1 500
200	1 000
160	800
140	600
120	400
100	250

• število vseh zvočnikov ni večje od šest,
• prireditev poteka od podnevi ali zvečer na območju, ki se razvršča v IV. ali III. stopnjo varstva pred hrupom in
• čas uporabe zvočnih naprav na prireditvi ni večji od štirih ur.

V primeru, da se dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom izda za tradicionalno prireditev se lahko na tradicionalni prireditvi določi čas uporabe zvočnih naprav, ki je daljši od osem ur, če gre za prireditev, ki se izvaja oziroma poteka v času občinskih ali državnih praznikov in dela prostih dnevih. Pri tem se upošteva, da se zvočne naprave uporabljajo največ štiri ure v času noči oziroma največ do 02.00 ure.

Organizatorju prireditve ni treba pridobiti dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če namerava prireditev organizirati na prireditvenem prostoru, za katerega je pristojni občinski organ izdal dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja zaradi uporabe zvočnih naprav. Dovoljenje za prireditveni prostor se izda v kolikor je iz vloge oz. iz k vlogi priloženega Poročila o emisiji hrupa v okolje razvidno:

• da bodo zvočne naprave nameščene tako, da se med prireditvijo ne bo spreminjala usmerjenost zvočnikov ali razdalja med zvočniki in stavbami z varovanimi prostori,
• celotna raven zvočnega tlaka zaradi uporabe zvočne naprave ne bo presegala naslednjih mejnih vrednosti:

Območje varstva pred hrupom	LNOČ (dBA)	LVEČER (dBA)	LDAN (dBA)
IV. območje	80	80	80
III. območje:
prireditev do 8 ur	75	80	80
prireditev, daljša od 8 ur	70	75	80
II. območje	50	55	65
I. območje	45	50	60

• če se prireditev izvaja tudi v času noči na območju, ki se razvršča v III., II. ali I. stopnjo varstva pred hrupom mora organizator prireditve izvesti meritev hrupa prireditve. Meritev lahko izvede oseba s pooblastilom za izvajanje meritev.

Dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom organizatorju prireditve ni potrebno pridobiti, če uporaba zvočnih naprav ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.

Dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom zaradi uporabe zvočnih naprav na shodu se izdajo po vsebinsko podobnih pravilih kot dovoljenja za prireditve.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 21. 3. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o informacijski varnosti (v nadaljevanju: Zakon), katerega je pripravil Urad Vlade RS za informacijsko varnost.  

Namen predlaganega Zakona je sistemska ureditev področja informacijske oziroma kibernetske varnosti in zagotovitev visoke ravni kibernetske varnosti v Republiki Sloveniji na področjih, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države ter ohranitev zagotavljanja ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v vseh varnostnih razmerah.  

Zakon ureja področje informacijske in kibernetske varnosti ter opredeljuje nacionalni sistem informacijske varnosti v Republiki Sloveniji. Pri tem ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje:

• pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, organa za obvladovanje incidentov velikih razsežnosti in kriz,
• enotne kontaktne točke za kibernetsko varnost,
• skupine za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti.  

Prav tako pa se z Zakonom ureja sprejem Strategije kibernetske varnosti Republike Slovenije in določa kibernetsko obrambo ter sodelovanje pristojnih državnih organov in skupin CSIRT.  

Poglavitni namen priprave novega zakona je prenos sekundarne zakonodaje Evropske unije v pravni red Republike Slovenije. Tako se s predlaganim Zakonom v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2022/2555.    

V dveh prilogah k Zakonu je navedeno za katere javne in zasebne subjekte se uporablja Zakona, med drugim tudi za mestne občine in občine, ki imajo sedeže v krajih, kjer so sedeži upravnih enot.  

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 15. 3. 2024, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Ministrstva za javno upravo smo v ponovno usklajevanje prejeli predlog novele Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: Zakon).

Zakon predvideva sledeče rešitve:

1. Vzpostavitev Centra za kadre v organih državne uprave

Center za kadre bo na sistematičen način podpiral tudi uporabo kompetenčnega modela pri kadrovskih procesih, kot sta npr.:

• postopek zaposlovanja (strokovna in finančna podpora v postopkih izbire uradnikov, in sicer pri presoji izraženosti osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela. Navedeno pomeni centralizacija prve faze izbirnega postopka javnega natečaja z namenom poenotenja. Center za kadre bo podpiral tudi presojo izraženosti osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela v postopkih izbire uradnikov na najvišjih položajih – pomoč Uradniškemu svetu.);
• razvoj zaposlenih (podpora pri presoji izraženosti osebnih sposobnosti in veščin za namen usposabljanja, odkrivanje talentov, načrtovanje nasledstev. Navedeno bo prispevalo k izboljšanju osebnih sposobnosti in veščin javnih uslužbencev, njihovem razvoju in usposobljenosti ter k oblikovanju sodobnega in učinkovitega sistema upravljanja s kadrovskimi viri v državni upravi.).

2. Prenova selekcijskih postopkov oziroma postopkov zaposlovanja

Vsebinska nadgradnja postopka javnega natečaja: centralizacija prve faze izbirnega postopka javnega natečaja preko centra za kadre kot enotne vstopne točke in vključitev kompetenčnega modela oziroma presoje ustreznih osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela v natečajni postopek z namenom zaposlovanja strokovno najbolj kompetentnih kandidatov. Javne natečaje center za kadre objavlja najmanj enkrat mesečno, in sicer za vse organe hkrati. Po tem, ko se preveri izpolnjevanje pogojev kandidatov, se v prvi fazi izbirnega postopka preverijo splošna strokovna usposobljenost (osnovno poznavanje državne ureditve in ureditve lokalne samouprave Republike Slovenije) in temeljne osebne sposobnosti ter veščine za opravljanje dela. Na ta način se zagotovijo enaki vstopni pogoji za vse, saj kasneje lahko javni uslužbenci prehajajo iz organa v organ. Center za kadre posreduje organu seznam strokovno usposobljenih kandidatov, ta pa izvede drugi del izbirnega postopka. Če prvo uvrščeni kandidat zavrne sklenitev pogodbe, se ta lahko sklene z naslednjim po vrsti.  

Izbirni postopki bodo podprti z ustreznimi digitalnimi rešitvami, in sicer tako, da bo med drugim omogočena poenotena prijava kandidatov preko portala E-uprava. Informacijska podpora bo olajšala pregledovanje vlog kandidatov v smislu izpolnjevanja natečajnih pogojev.

3. Uradniki na položaju

K ureditvi položaja najvišjih uradnikov v državni upravi se pristopa z zavedanjem, da je eden izmed ključnih elementov, ki v okviru strokovne neodvisnosti zagotavlja relativno samostojnost uradnika, stabilnost njegovega uslužbenskega razmerja (npr. zagotovitev ustreznega delovnega mesta po prenehanju položaja oziroma zvišanje odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja; ureditev instituta vršilca dolžnosti, tako, da bi bila – v nasprotju z dosedanjo prakso – čim hitrejša objava posebnega javnega natečaja v interesu funkcionarjev, hkrati pa bi se zagotovila enakopravna obravnava vseh potencialnih kandidatov, čemur bi lahko sledilo več prijav na posebne javne natečaje in s tem kvalitetnejša izbira ipd.).

4. Štipendiranje

Pravno podlago za štipendiranje že daje VII. poglavje Zakona o javnih uslužbencih, potreben pa je sprejem ukrepov za oživitev podeljevanj kadrovskih štipendij in prilagoditev obstoječih podzakonskih predpisov.

5. Poenotenje varstva pravic javnih uslužbencev

Ker v okviru delodajalca Republike Slovenije deluje več komisij za pritožbe iz delovnega razmerja, se v smislu racionalizacije in zagotavljanja enotne poti uveljavljanja pravnega varstva in enotne uporabe prava v vseh organih istega delodajalca vzpostavlja enotna komisija za pritožbe za organe državne uprave, pravosodne organe in uprave lokalnih skupnosti ter tudi za druge državne organe, če se komisija za pritožbe ne organizira pri teh državnih organih.

6. Uvedba državnega izpita iz javne uprave

Ponovno se uvaja strokovni izpit iz javne uprave. Državni izpit iz javne uprave bo moral opraviti uradnik najpozneje v enem letu od sklenitve delovnega razmerja, sicer mu preneha delovno razmerje.

7. Uvedba obvezne napotitve javnih uslužbencev na usposabljanja

Novost predstavlja uvedba obvezne napotitve javnih uslužbencev na usposabljanja najmanj 2 krat letno oziroma ureditev usposabljanj in izpopolnjevanj javnih uslužbencev v smislu konstantne nadgradnje strokovnosti javnih uslužbencev ter posledično povečanje kakovosti storitev javne uprave

8. Pripravništvo

Pri izvajanju pripravništva se je v praksi pokazalo, da je dosedanja ureditev, v skladu s katero se volontersko pripravništvo opravlja zunaj delovnega razmerja, volonter pa nima pravice do plače, neustrezna. S tem se prispeva k aktivni politiki zaposlovanja mladih in izboljšuje zaposlitvene pogoje mladih.

9. Premestitev strokovno-tehničnih uslužbencev na uradniška delovna mesta

Na prosto uradniško delovno mesto se bo v času od sprožitve natečajnega postopka do dneva nastopa dela uradnika lahko začasno premestilo strokovno-tehničnega uslužbenca, ki izpolnjuje vse pogoje za uradniško delovno mesto in ga je sposoben opravljati ter je to potrebno zaradi nemotenega poteka dela v organu. 

10. Opravljanje dejavnosti

Spremeni se 100. člen veljavnega Zakona o javnih uslužbencih, ki ureja opravljanje dejavnosti in konflikt interesov. Predlog spremenjenega člena na novo tudi za strokovno-tehnične uslužbence določa, da ne smejo opravljati nekaterih dejavnosti.

11. Prenova kariernega sistema

Hkrati s prenovo selekcijskih postopkov oziroma postopkov zaposlovanja se vzpostavijo pravne podlage za uvedbo obveznega obdobnega usposabljanja javnih uslužbencev. Predvidene spremembe v okviru prenove plačnega sistema zahtevajo, da se v ZJU na novo uredi tudi sistem napredovanj javnih uslužbencev v nazive.

Ob hkratni uporabi orodja IS MUZA in razvojnih pogovorov bo z navedeno prenovo kariernega sistema precej več možnosti tudi za oživitev internega trga dela oziroma mobilnosti v okviru državne uprave.

Predlog zakona bo imel finančne posledice za državni proračun iz naslova novoustanovljenega centra za kadre v organih državne uprave (center za kadre) in iz naslova ponovne uvedbe državnega izpita iz javne uprave ter usposabljanj za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti.

Za delovanje centra za kadre je predvideno skupno 15 zaposlenih, od tega 5 novih zaposlitev. Na letni ravni se za nove zaposlitve predvideva 35.000,00 evrov na zaposlenega. To za leto 2025 pomeni 175.000,00 evrov, če bodo zaposlitve realizirane s 1. januarjem 2025.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 26. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je objavilo osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033, katerega je pripravila strokovna delovna skupina pod vodstvom dr. Janeza Vogrinca z ljubljanske Pedagoške fakultete.

Predlagani strateški cilji in ukrepi usmerjajo h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu, ki je utemeljen z znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vrtca in šole ter se občutljivo in prožno prilagaja na izzive sodobne družbe.

V dokumentu je skupaj opredeljenih:

• 21 strateških ciljev,
• 51 strateških podciljev,
• 284 ukrepov, ki so razdeljeni v 6 prednostnih področij:
• družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja;
• zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika;
• poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja;
• profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju;
• sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti;
• vzgojno-izobraževalni sistem.

Predlagani strateški cilji in ukrepi med drugim napotujejo vzgojno-izobraževalni sistem v opredeljene želene smeri razvoja, ki so:

• vzgojno delovanje vrtcev in šol,
• spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture,
• razvoj digitalne pismenosti,
• krepitev kulturno-umetnostne vzgoje,
• podpora psihosocialnemu razvoju ter socialnemu in čustvenemu učenju otrok in mladostnikov,
• krepitev inkluzivne naravnanosti,
• zagotavljanje pogojev za dobro duševno in telesno zdravje,
• kakovostno poučevanje in učenje,
• kakovostno izobraženi, usposobljeni in zadovoljni strokovni in vodstveni delavci,
• nadgrajen sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo,
• boljše sodelovanje ustanov in strokovnjakov v podporo strokovnega dela in vsebinsko bolj usklajeno delo zavodov.

Naj opozorimo na prednostno področje »Vzgojno- izobraževalni sistem«, ki ima med cilji med drugim opredeljeno tudi nadgradnjo sistema predšolske vzgoje. Med ukrepi je med drugim navedeno:

• Uvedba obveznega brezplačnega dnevnega programa za predšolske otroke eno leto pred vstopom v šolo.
• Pri izvedbi brezplačnega dnevnega programa za predšolske otroke eno leto pred vstopom v šolo se zagotovi sočasnost dveh vzgojiteljev v obsegu šest ur dnevno.
• Program za predšolske otroke kot javno službo izvajajo javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo.
• Koncesijo pridobi zasebni vrtec za omejen čas 10 let z možnostjo podaljšanja. Koncesija se lahko podeli tudi zasebnemu vrtcu, ki izvaja program po posebnih pedagoških načelih.
• Sistem mora zagotoviti vsem otrokom po končanem starševskem dopustu dovolj mest v javnih vrtcih in zasebnih vrtcih s koncesijo.
• Pri osnovnih šolah, pri katerih delujejo vrtci kot enote, se določi maksimalno število oddelkov, v katerih je še mogoče, da vrtec deluje znotraj šole. Če je oddelkov vrtca več kot 10, se mora vrtec vzpostaviti kot samostojna organizacijska enota, ki jo vodi ravnatelj, ki je poslovodni in pedagoški organ.
• Vrtec vključuje od 10 do 40 oddelkov.
• Spremeni se 17. člen Zakona o vrtcih, in sicer tako, da se ukine fleksibilni normativ.
• Ohraniti se mora normativ 20 oddelkov vrtca na svetovalnega delavca.
• Vzpostavi se namensko financiranje dejavnosti predšolske vzgoje v odnosu država – občina, na način, da se omogoči načrtovanje posameznih stroškov dejavnosti predšolske vzgoje pa tudi večji nadzor nad namensko porabo sredstev, namenjenih občinam za dejavnost predšolske vzgoje. Zaradi zagotavljanja bolj izenačenih pogojev financiranja za starše iz različnih občin Slovenije se določi najvišja nominalna vrednost znižanega plačila staršev za vrtec, ohrani pa se devet dohodkovnih razredov.
• V vrtcu je treba zagotoviti prostorski normativ najmanj 3 m2 na otroka, brez upoštevanja prostorov zunaj igralnice.
• Vsak vrtec mora oblikovati vzgojni načrt.
• Postopen dvig ravni zahtevane izobrazbe za pomočnike vzgojitelja.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 4. 3. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Ministrstva za javno upravo smo v pregled in mnenje prejeli predlog novele Zakona o financiranju občin (v nadaljevanju: Zakon).

Na 6. seji Delovne skupine za lokalno samoupravo je bilo obravnavano Poročilo operativne podskupine za pripravo predlogov za morebitno spremembo financiranja občin, ki je bilo tudi podlaga za določitev povprečnine za leto 2024. S ciljem trajne spremembe formule za izračun primerne porabe občin, spremembe sistema sofinanciranja občin z evidentiranimi romskimi naselji, poenostavitve sofinanciranja delovanja skupnih občinskih uprav, spremembe podlag za ugotavljanje razvitosti občin in omogočanja zadolževanja občin v tujini je bil zato pripravljen predlog novele Zakona.

Novela Zakona na novo določa:

• občine se lahko zadolžujejo v tujini in izdajo občinske obveznice;
• omejitev zadolžitve občin se iz 10 % dvigne na 15 %;
• uvaja se sanacijski postopek za prezadolžene občine (trajna nelikvidnost in presežek za 2 % realiziranih prihodkov);
• z dopolnitvijo enačbe za izračun primerne porabe se realizira 2. točka Dogovora o višini povprečnine, podpisanega oktobra 2023 (nadpovprečni tekoči transferi občin, ki odražajo tudi rast plač); finančni učinek v 2024 iz dogovora je 20 mio EUR;
• sofinanciranje občin z romskimi naselji se spremeni tako, da so sredstva namenska, namene ugotavlja Urad za narodnosti, višina sredstev za občine ostaja na ravni 2024, cca 8 mio EUR);
• spremeni se podlaga za ugotavljanje razvitosti občin (novi kazalniki so nastali na podlagi študije CDP Kazalniki razvitosti občin);
• poenostavi se sofinanciranje skupnih občinskih uprav, hkrati se uvede zgornjo omejitev sredstev, ki jih je mogoče za ta namen izplačati občinam iz državnega proračuna (0,7 % skupne primerne porabe občin, kar znese pri povprečni za 2024 v višini 725 evrov cca 10, 3 mio EUR).

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 19. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Ministrstva za javno upravo smo v pregled in mnenje prejeli predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju: Zakon).

Na 6. seji Delovne skupine za lokalno samoupravo je Ministrstvo napovedalo pripravo novele Zakona, ki je posledica odločbe Ustavnega sodišča RS. Ustavno sodišče je namreč junija 2020 ugotovilo, da so členi zakona, ki urejajo varstvo volilne pravice, v neskladju z ustavo.

Novela Zakona zato med drugim na novo ureja:

• odpravo neustavnosti glede volilnega spora, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče RS U-I-7/20/7 dne, 4. 6. 2020 in naložilo njegovo odpravo v roku 1 leta;
• določitev pravne podlage za povezovanje evidenc in obdelovanje podatkov;
• omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov, nastalih pri izvedbi lokalnih volitev;
• določitev, da se za predsednike občinskih volilnih komisij in njihove namestnike lahko imenuje sodnike in druge pravnike s stalnim prebivališčem na območju RS;
• pluralno sestavo volilnih organov;
• nezdružljivost tajnika občinske volilne komisije;
• poenostavitev imenovanja organov ožjih delov občin;
• objavo kandidatur na spletu;
• politično pluralnost volilnih organov;
• nagrade članov OVK;
• število dni predčasnega glasovanja.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 20. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog Nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2024-2031 in predloga Akcijskega načrta za obdobje 2024-2027.

Resolucija umešča temeljne strateške cilje v tri stebre, in sicer:

• Kultura za povezano družbo:

Vsebuje tri temeljne dolgoročne cilje, ki se osredostočajo na kulturo kot povezovalni element skupnosti – skrb za kulturno dediščino, razvoj in javna raba slovenskega jezika, zagotavljanje kulturne raznolikosti;

• Kultura kot javno dobro:

Vsebuje tri cilje, ki so osredotočeni na ustvarjanje in posredovanje novih kulturno-umetniških in medijskih vsebin;

• Kultura za trajnostno prihodnost:

Vsebuje tri cilje, na podlagi katerih se umešča kultura tudi v druge cilje – vloga kulture pri zdravju in dobrem počutju, vloga kulture v trajnostnih mestih, naseljih in skupnostih, vloga kulture pri zmanjševanju neenakosti.

Za izvajanje Resolucije, v kateri so opredeljeni kultura kot javno dobro, javni interes za kulturo in načini zagotavljanja kulturnih dobrin kot javnih dobrin, so v skladu z določili Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo poleg ministrstva za kulturo zadolžena še druga ministrstva. Ukrepi, ki izhajajo iz Resolucije, se poleg državnega proračuna financirajo tudi s sredstvi iz evropske kohezijske politike in drugih evropskih skladov ter mednarodnih programov.

Akcijski načrt je nastajal vzporedno z Resolucijo in vsebuje 75 konkretnih ukrepov ter seznam 43 prebojnih investicij. Strukturiran je s 13 razvojnimi strateškimi cilji, ki so podrobneje opredeljeni v Resoluciji, in sicer so to:

1. Odpravljanje prekarnosti, krepitev kapacitet in zagotavljanje enakosti spolov;
2. Finančna dostopnost;
3. Sistemska podpora mednarodnemu povezovanju;
4. Trajen dialog z deležniki ter hitra odzivnost na izzive;
5. Prepoznavnost pomena kulture in njenih učinkov v javnosti;
6. Medsektorsko razvojno sodelovanje;
7. Vključenost v gradnjo okoljsko pravične družbe;
8. Podpora iskanju dodatnih virov financiranja; 
9. Vzdržna produkcija in zmanjševanje hiperprodukcije;
10. Avtonomnost kulture in medijev;
11. Odločno soočanje s sovražnim govorom in širjenjem lažnih novic;
12. Kulturni sektor kot povezan ekosistem;
13. Krepitev analitične in raziskovalne dejavnosti o kulturi.

Uvajajo se številne novosti – od priprave pilotnih razpisov za povezovanje kulture in zdravja, decentralizacijo, spodbujanje zelenega prehoda, kulturno-umetnostno vzgojo in profesionalni razvoj samostojnih novinarjev. Vključeni so tudi ukrepi protipoplavne sanacije, med drugim izgradnja regijskih depojev in zaščita kulturnih spomenikov. Vrsta ukrepov se ukvarja z izboljšanjem pogojev dela, tako med samozaposlenimi v kulturi in v nevladnem sektorju, kot tudi v javnih zavodih.

Pripombe, predloge in mnenja nam lahko posredujete do vključno 7. 3. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031 (v nadaljevanju: Strategija), ki jo je pripravilo Ministrstvo za zdravstvo.

Primarna raven zdravstvenega varstva ima pomembno vlogo pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju dejavnikov tveganja za bolezni, pri zmanjševanju neenakosti v zdravju in je ključna za enostaven in hiter dostop do najširšega možnega nabora storitev ter kontinuirane obravnave pacienta čim bližje doma, navajajo na ministrstvu.

Predlog Strategije med drugim predvideva posodobitev mreže izvajalcev na primarni ravni zdravstvenega varstva. Med predvidenimi ukrepi je med drugim vzpostavitev ambulant specializantov družinske medicine in podeželskih ambulant ter okrepitev sodelovanja zdravstvenih domov in zasebnih izvajalcev s koncesijo, z namenom zagotovitve boljšega dostopa do nekaterih storitev, denimo preventivnih storitev in nujne medicinske pomoči.

Predlog Strategije prav tako predvideva razširitev ekip v ambulantah družinskih zdravnikov, pediatrov, ginekologov, pa tudi v patronažnem varstvu in zobozdravstvu. Predvidena je vključitev novih zdravstvenih sodelavcev, denimo farmacevtskih svetovalcev, kliničnih dietetikov in drugih.

Načrtuje se tudi okrepitev sodelovanja z nezdravstvenimi sodelavci – socialnimi delavci in delavci v izobraževalnem sistemu ter z nevladnimi organizacijami.

Predvidena je tudi vzpostavitev sistema učinkovitih mehanizmov sodelovanja med različnimi ravnmi zdravstvene dejavnosti. Med ukrepi predlog Strategije navaja vzpostavitev rednih strokovno-izobraževalnih posvetovanj med ravnmi zdravstvenega sistema in različnimi poklicnimi skupinami, vzpostavitev formalnega obveščanja in posvetovanja med ravnmi zdravstvenega varstva o skupnih bolnikih, kjer komunikacija poteka v obeh smereh, z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in nadgradnjo delovanja e-posveta.

Predvideno je oblikovanje interdisciplinarnih skupin, ki obravnavajo zahtevne primere preko videokonferenc ter omogočanje vključevanja specialistov s sekundarne in terciarne ravni v delo na primarni ravni zdravstvenega varstva in obratno, na primer omogočanje dela ginekologom na več ravneh zdravstva.

Predvidena je sprememba pravno-organizacijske oblike javnih zdravstvenih zavodov za omogočanja večje avtonomije na področju organizacije dela, poslovanja, vodenja kadrovske politike in nagrajevanja zaposlenih.

Strategije med ukrepi izpostavlja tudi posodobitev glavarinskih količnikov, ki bi med drugim bolje odražali stroške bolnika.

Načrtovana je tudi uvedba kroženja zdravnikov specializantov drugih strok in obveznega sekundariata na primarni ravni, pa tudi vzpostavitev in zagotovitev sistemskega financiranja nacionalno sprejetih kliničnih specializacij za psihologe, logopede, diplomirane medicinske sestre in farmacevte.

Za izboljšanje pogojev dela zaposlenih na primarni ravni pa je med drugim predvidena uvedba variabilnega dela plač s ciljem kakovostne in varne obravnave bolnikov, zagotovitve enakega dostopa in obravnave vseh skupin bolnikov ter omogočanje večje fleksibilnosti zaposlovanja, na primer s prilagodljivostjo delovnega časa in zaposlitvami za krajši delovni čas.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 28. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Uprave RS za zaščito in reševanje smo v pregled in mnenje prejeli predlog Državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, verzija 4.0 (v nadaljevanju: Državni načrt).

Državni načrt nadomešča Državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, verzija 3.0, ki ga je Uprava RS za zaščito in reševanje pripravila leta 2018.

Državni načrt temelji na Oceni ogroženosti RS  zaradi velikih požarov v naravnem okolju in na prostem, verzija 3.0 in upošteva Oceno tveganja za velik požar v naravnem okolju, verzija 2.0 (2016). Načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju je generično ime in se uporablja za poimenovanje načrtov zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju na vseh ravneh (državni, regijski, občinski) ter ne glede na velikost požara v naravnem okolju in s tem povezanim odzivom nanj.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 14. 2. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.