Predlogi predpisov

Leto
Iskanje
  • 29.04.2024

    Predlog Pravilnika o obračunu in delitvi prihodkov od prodaje enotnih vozovnic – rok: 8. 5. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Pravilnika o obračunu in delitvi prihodkov od prodaje enotnih vozovnic (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

    Predlog pravilnika določa način in metodologijo delitve in obračuna prihodkov od prodaje enotnih vozovnic namenjenih za poravnavo storitev izvajalcev, ki jih ti opravijo v okviru:

    • gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov (storitve koncesionarjev),
    • storitev izvajalca gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in  čezmejnem regijskem železniškem prometu ter avtobusnih postaj,
    • drugih izvajalcev prevozov, s katerimi organ JPP sklene pogodbo o vključitvi v sistem enotne vozovnice in drugih zainteresiranih oseb.

    Predmet obračuna in delitve prihodkov so vsi prihodki iz prevoznin za enotne vozovnice v javnem potniškem prometu in vsi drugi prihodki iz izvajanja koncesije v javnem prevozu potnikov v notranjem cestnem prometu.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 8. 5. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 29.04.2024

    Predlog Zakona o kakovosti v zdravstvu – rok: 24. 5. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o kakovosti v zdravstvu, katerega je pripravilo Ministrstvo za zdravje.

    Zakon določa:

    1. pogoje za zagotovitev sistema kakovosti v zdravstvu z nenehnim izboljševanjem kakovosti in varnosti pacientov v Republiki Sloveniji,
    2. odgovornosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti in ostalih deležnikov v zdravstvu,
    3. pogoje za prostovoljno akreditacijo in certificiranje, naloge in pristojnosti Javne agencije Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija),
    4. vrednotenje zdravstvenih tehnologij,
    5. nadzor sistema kakovosti, s ciljem doseganja najvišje stopnje varnosti pacientov in zmanjšanje tveganja za njihova življenja in zdravje.

    Predlog Zakona v svojem 112. členu določa, da »Država, lokalne skupnosti in izvajalci zdravstvene dejavnosti zagotavljajo opolnomočenje pacientov in bližnjih oseb za njihovo sodelovanje in soodločanje pri zdravstveni obravnavi pacientov.«

    Kot navedeno, predlog Zakona določa ustanovitev agencije, katere člane imenuje Vlada RS, in sicer:

    • tri člane na predlog ministra,
    • enega člana na predlog Zdravniške zbornice Slovenije,
    • enega člana na predlog Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,
    • enega člana na predlog nevladnih organizacij s področja varstva pacientovih pravic na podlagi javnega razpisa ministra in
    • enega člana na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

    Člani agencije pa ne morejo biti »direktorji javnih zdravstvenih zavodov in zakoniti zastopniki drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti, člani organov političnih strank, predstavniki pravnih oseb, ki ponujajo zdravila in medicinske pripomočke, ter predstavniki drugih pravnih oseb, katerih sodelovanje v svetu agencije bi vplivalo ali ustvarjalo videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje nalog.«

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 24. 5. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 18.04.2024

    Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje – rok: 29. 4. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (v nadaljevanju: Uredba), ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

    Glavni namen Uredbe je  zmanjšati onesnaževanje okolja s plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo. Zato je v veljavni Uredbi predpisanih več ukrepov za dosego tega cilja, eden od glavnih ukrepov pa je uvedba proizvajalčeve razširjene odgovornosti za proizvajalce, ki dajejo na trg plastične proizvode za enkratno uporabo.

    Zaradi težav pri izvajanju Uredbe in skrbi, da finančno breme stroškov čiščenja ne bo sorazmerno razdeljeno med proizvajalce, ki dajejo plastične proizvode za enkratno uporabo na trg v RS, se rok za plačilo navedenih obveznosti premakne za eno leto, v tem času pa se pridobi podatke o stroških občin in izvede inšpekcijski nadzor pri proizvajalcih, ki še niso začeli izpolnjevati obveznosti.

    Spreminja se tudi način obveščanja o stroških čiščenja smetenja. Za razliko od veljavne uredbe občine in upravljavca cest posredujejo ministrstvu najprej obvestilo o stroških čiščenja smetenja na novem predpisanem obrazcu skupaj z dokazili o opravljenih storitvah. Dokumentacijo pregleda ministrstvo skupaj s skupnimi načrti. V kolikor je dokumentacija popolna, skupni načrt izračuna višino stroškov za čiščenje smetenja odpadnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in o tem obvesti občino, ki izda račun za plačilo sorazmernih stroškov čiščenja smetenja. V primeru, da dokumentacija občin ali javnih upravljavcev cest ni popolna, se ju pozove k dopolnitvi. Rok za dopolnitev dokumentacije je 15 dni.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 29. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 18.04.2024

    Predlog Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030 – rok: 13. 5. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030  (v nadaljevanju: Nacionalni program), ki jo je pripravilo Ministrstvo za obrambo.

    Namen Nacionalnega programa je oblikovati in udejanjiti dejavnosti za učinkovito obvladovanje vseh vrst naravnih in drugih nesreč, zmanjšati njihovo število, število žrtev ter drugih posledic na način, da se bo krepila odpornost posameznikov in družbe na naravne in druge nesreče, s preprečevanjem, zmanjševanjem pogostosti, obsega in intenzivnosti nesreč, zviševanjem ravni pripravljenosti nanje, krepitvijo zmožnosti za odziv in razvojno naravnano obnovo po nesrečah.

    Temelji na ugotovitvah ocen tveganj nesreč, iz katerih je razvidno, da Slovenija leži na območju, kjer je življenjsko okolje ogroženo zaradi številnih naravnih in drugih nesreč ter ocenah zmožnosti obvladovanja tveganj nesreč s katerimi se ocenjuje zmožnost družbe za obvladovanje nesreč oziroma sposobnost družbe, da vplive (posledice) in pogostost oziroma verjetnost pojavljanja nesreč zmanjša do ravni, ki je za družbo še sprejemljiva. Naravne in druge nesreče vplivajo na varnost in kakovost življenja ljudi, živali in povzročajo materialno škodo na premoženju, kulturni dediščini in okolju. Kljub napredku znanosti, ki se ukvarja s proučevanjem vzrokov in zmanjševanjem tveganj in posledic naravnih in drugih nesreč le-te še vedno vsako leto zahtevajo svoj davek. Iz leta v leto naraščajo tudi stroški intervencij in ocenjena škoda na stvareh in okolju.

    Nacionalni program daje poudarek preventivi, zmanjšanju tveganj nesreč in njihovemu preprečevanju ter prizadevanjem za krepitev odpornosti družbe in posameznika na naravne in druge nesreče. Še vedno velja, da je vlaganje v preventivo in zmanjšanje tveganj nesreč učinkovitejše, trajnostno in dolgoročno tudi cenejše od drugih oblik varstva pred nesrečami ter prispeva k trajnostnemu ravnovesju v naravi in družbi ter osebni in premoženjski varnosti prebivalcev. Vseh tveganj nesreč ni mogoče odpraviti, zato je potreben učinkovit nadaljnji razvoj zmogljivosti za odzivanje na naravne in druge nesreče.

    Poseben del vsebine programa je namenjen tudi zagotovitvi finančnih sredstev za njegovo izvajanje. Do leta 2030 se bodo zagotavljala sredstva za izvajanje temeljnih nalog ZRP, določenih z Zakonom o VNDN na lokalni, regijski in državni ravni. Glede na naraščajoči trend tako števila naravnih in drugih nesreč kot tudi obsega ter zahtevnosti odziva, bo potrebno še naprej zagotavljati sredstva v okviru evropske kohezijske politike ter drugih namenskih EU virov.  Prav tako bo potrebno zagotoviti povečanje integralnih sredstev za delovanje, vzdrževanje, opremljanje ter nadgradnjo sistema ZRP vsaj v obsegu dodatnih 15 % letno.

    Poleg zagotavljanja finančnih sredstev za redno delovanje bo obseg sredstev odvisen tudi od evropskih projektov, črpanja kohezijskih sredstev in sredstev predvidenih iz načrta za okrevanje in odpornost.

    Med drugim bo treba tudi nadaljevati z vsakoletnimi razpisi za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, s ciljem izenačevanja opremljenosti gasilskih in drugih reševalnih služb med občinami, ki imajo slabše razvojne oziroma materialne možnosti.

    Od skupnih sredstev požarne takse bo 50 odstotkov, ki jih prejemajo občine, še naprej namenjenih investicijski porabi, s ciljem izboljšanja požarne varnosti na lokalni ravni z namenom, da se načrtno nadaljujeta posodabljanje in nadomeščanje gasilske zaščitne in reševalne opreme ter vozil.

    V okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 je ključna investicija za nakup ustrezne opreme za izvajanje nalog na področju ZRP ob poplavah, požarih v naravnem okolju, žledu in ujmah na državni, regionalni in lokalni ravni. Oprema bo namenjena regionalno-lokalnim reševalnim enotam za hitre intervencije CZ za ustrezno logistično podporo in operativno učinkovitost pri izvajanju nalog ZRP v primeru poplav, požarov v naravnem okolju, žledu in ujmah, del opreme pa za usposabljanje v vseslovenskih centrih za protipoplavno zaščito, za velike požare v naravnem okolju, ter žled in ujme.

    Prav tako pa se v okviru evropske kohezijske politike 2021-2027 tudi investicija za izgradnjo zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 13. 5. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 16.04.2024

    Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah – rok: 24. 4. 2024

    S strani Ministrstva za javno upravo smo v ponoven pregled in mnenje prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju: Zakon).

    Ministrstvo je na podlagi pripomb, podanih v predhodnem postopku usklajevanja besedila pripravilo novo verzijo besedila predloga Zakona, in med drugim upoštevalo:

    • da naj se število dni predčasnega glasovanja ne spreminja;
    • črtanje predlagane dopolnitve 78. člena, in sicer da morajo imeti občine z več kot 5.000 prebivalci tri dni predčasnega glasovanja;
    • pripombe v zvezi s prvim odstavkom 19. člena novele, da je tri dnevni rok za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji predolg, in ga skrajšal na 48 ur;
    • predloge v zvezi z drugim odstavkom 19. člena novele, da se vročitve ugovarjajočemu ne izvaja po ZPP, ampak se določi drugačen način vročanja, takšen kot je določen v petem odstavku novega 101. člena;
    • da z vidika zaščite volilne pravice ni treba širiti nabora upravičencev za vložitev tožbe in ohranil dosedanjo ureditev, da tožbo lahko vloži kandidat, ali predstavnik kandidata oz. liste;
    • da se informacijska podpora volitev izvaja le za redne lokalne volitve.

    Celoten odziv ministrstva na predloge in pripombe je na voljo v 7. točki predloga Zakona.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 24. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 12.04.2024

    Predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva – rok: 9. 5. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje.

    Cilji predloga Zakona so:

    • pomoč pri zagotavljanju boljše kvalitete življenja in zdravja posameznika s pomočjo podatkov;
    • izboljšanje preventivnih aktivnosti za krepitev zdravja prebivalstva s pomočjo zbranih podatkov, saj bodo podatki o zdravstvenem stanju vedno dostopni pacientu;
    • poenotenje šifrantov in enoten način poročanja, ki bo pomenil zmanjšanje administrativnih obremenitev zdravstvenih delavcev in sodelavcev za 10% v primerih obveznosti poročanja ZZZS-ju, NIJZ-u in MZ-ju; optimizacija vmesnikov in orodij za zdravnike, odprava dvojnih vnosov;
    • 10 % manjša poraba denarja za vzdrževanje že obstoječih informacijskih rešitev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti do konca leta 2025 ter pregledna javna naročila (npr. centralen pregled nad predmetnim področjem, lažje načrtovanje in cenejše upravljanje programske in strojne opreme, ter razvoja informacijskih rešitev);
    • večja uporaba centralnih uporabniških rešitev in s tem razbremenitev manjših javnih zdravstvenih zavodov pri skrbi za IKT (prihranek vsaj 20 % ur administracije, ki se ukvarja z IKTjem, pa niso IKT strokovnjaki);
    • modularnost izgradnje uporabniških rešitev nad istimi podatki, t.j. poenotenje rešitve po vseh vrstah zdravstvene dejavnosti (npr. vsi kardiologi bodo uporabljali enak sistem, kar pomeni zmanjšanje porabe ur učenja nove rešitve, če je oseba zaposlena v več javnih zdravstvenih zavodih);
    • nadzor in upravljanje investicij IKT v zdravstvu, ter racionalizacija investicij;
    • preprečiti podvajanje diagnostičnih preiskav (koristno za zdravje pacienta, saj večkratne preiskave lahko škodujejo, prav tako to pomeni prihranek; ocena je, da danes ponavljamo vsako 5. preiskavo);
    • IKT kader, ki ima specifična znanja s področja informatike v zdravstvu, skrbi za procese na ravni države in ne več na ravni posameznega zdravstvenega zavoda;
    • optimizacija diagnostike s skupno uporabo podatkov, analitike in učinkov zdravljenja v procesu zdravljenja za višjo kvaliteto napotitev, zmanjšanje števila obiskov in povečanje kvalitete postavljenih diagnoz.

    Predlog Zakona med drugim predvideva tudi ustanovitev gospodarske družbe (javno podjetje) v 100-odstotni državni lasti:

    • ki bo skrbela za kontinuiran razvoj in vzdrževanje sistema CeZIS;
    • ki bo zagotavljala strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti, neprekinjeno delovanje sistema;
    • zaradi večje ekipe strokovnjakov različnih področij bo njeno delovanje agilno glede na pogoste nove funkcionalne zahteve in potrebe po upravljanju s podatki;

    Družba bo za zavode v javni zdravstveni mreži opravljala predvsem sledeč naloge:

    • prevzela bo aktivne vzdrževalne pogodbe s področja IKT in sklenila nove pogodbe za IT rešitve;
    • skrbela bo za telekomunikacijsko in strežniško infrastrukturo, na kateri se izvajajo rešitve za CeZIS in lokalne inf. rešitve, ki jih je prevzela v upravljanje;
    • omogočala bo vključitev teh zavodov, zasebnih gospodarskih družb in zasebnikov s področja zdravstva (po ceniku) v sistem CeZIS;
    • skrbela bo za sistem CeZIS;
    • zagotavljala bo skupne informacijske rešitve, ki podpirajo enoznačne procese v teh zavodih (npr. poslovni procesi v računovodstvu, proces sprejema pacientov v bolnišnico, informacijski sistemi intenzivnih oddelkov, kadrovske informacijske sisteme ipd.);
    • izvajala javno naročanje strojne in programske opreme in ustrezno distribucijo končnim uporabnikom; zagotavljala standardno strojno opremo (osebni računalniki, zasloni, tablice itd.);
    • skrbela bo za informacijsko in kibernetsko varnost lokalnih informacijskih sistemov, za te bo pripravila standarde in delovna navodila;
    • v skladu z aktualnimi standardi bo skrbela za kakovost informacijskih sistemov (npr. ISO 27001);
    • zagotavljala bo storitve centra za pomoč uporabnikom, skladno z dogovorjeno ravnjo storitve (lokalno ali na klic);
    • pripravljala bo nove IKT rešitve (naložbe) ter vodila projekte uvajanja na centralni in lokalni ravni;
    • spremljala bo aktualne tehnološke smernice in jih uveljavljala skladno z dobro prakso.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 9. 5. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 12.04.2024

    Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – rok: 25. 4. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu  (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo.

    S spremembo Zakona se bo zagotovilo izvajanje Uredbe (EU) št. 2021/782, katere namen je zagotoviti učinkovito zaščito potnikov in spodbujanje potovanja po železnici. Uredba (EU) št. 2021/782 kot glavno obvezo državi članici določa določitev nacionalnega izvršilnega organa. Z Zakonom se za ta organ določi regulatorni organ, ki je organiziran v okviru AKOS.

    Zakon bo z določitvijo nacionalnega izvršilnega organa določil tudi:

    • roke, v katerih se lahko pritoži potnik, ki meni, da so mu kršene pravice iz Uredbe (EU) 2021/782,
    • subjekt, kateremu se poda pisno pritožbo,
    • subjekte, ki so dolžni regulatornemu organu v predpisanem roku predložiti zadevne dokumente in informacije.

    Zaradi izboljšave storitev železniškega prevoza potnikov v državi, s priznanjem enakih pravic potnikov v mednarodnem in notranjem železniškem prometu, s čemer bi se zvišala raven varstva potrošnikov, kot tudi zaradi dostopa do potovalnih informacij v realnem času, informacij o tarifah, je oziroma bo potovanje po železnici dostopnejše tudi za tiste, ki so se do sedaj redkeje posluževali take vrste prevoza. Da se olajša potovanje po železnici, bi morali prevozniki v železniškem prometu vsem pristojnim subjektom (organizatorjem potovanj, prodajalcem vozovnic, drugim prevoznikom v železniškem prometu …) zagotoviti dostop do tovrstnih potovalnih informacij ter možnost rezervacije kot tudi njen preklic.

    Prilagodila se bodo tudi določila ZUreP-3, v okviru katerega se ja na novo določilo, da je nosilec urejanja prostora za državne in občinske prostorske akte samo posamezno ministrstvo. S spremembo Zakona se bo tako črtalo določilo v 13. členu, kjer je to nalogo izvajal DRSI.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 25. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 09.04.2024

    Predlog Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah – rok: 17. 4. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah  (v nadaljevanju: Pravilnik), ki je v medresorskem usklajevanju in ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje. 

    Predlog Pravilnika določa:

    • zahteve glede določitve organizacije ordinacijskega časa izvajalca zdravstvene dejavnosti,
    • dostop do informacij o zdravstvenih delavcih,
    • način naročanja na zdravstvene storitve,
    • postopek uvrstitve na čakalni seznam in upravljanje s čakalnim seznamom,
    • pacientove objektivne razloge, iz katerih je dopustna odpoved termina,
    • postopek prenaročanja v primeru odpovedi termina iz razloga na strani izvajalca,
    • najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezne vrste zdravstvene storitve glede na stopnjo nujnosti zdravstvene storitve,
    • vsebino in način poročanja izvajalcev.

    Predlog Pravilnika velja za izvajalce na primarni, sekundarni in terciarni ravni v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 17. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 09.04.2024

    Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona – rok: 22. 4. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost.

    Ustavno sodišče je v sodbi št. U-I-473/22 z dne 15. junija 2023, objavljeni v Uradnem listu RS 14. julija 2023, odločilo, da so v neskladju z Ustavo RS prvi odstavek 24. člena Zakona o denacionalizaciji ter 107. člen in prvi odstavek 173. člena Stanovanjskega zakona. Oba člena se nanašata na neprofitna najemna razmerja za nedoločen čas, ki so jih s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice sklenili zavezanci za vrnitev stanovanja v denacionalizaciji in v katera so kasneje kot najemodajalci vstopili denacionalizacijski upravičenci oziroma njihovi dediči.

    Stanovanj, ki jih zadeva sodba Ustavnega sodišča, je po podatkih Geodetske uprave RS o najemnih poslih za denacionalizirane stanovanjske nepremičnine, v državi približno 500. Po podatkih Geodetske uprave je povprečna uporabna površina stanovanja približno 65 kvadratnih metrov. Povprečna starost najemnikov je več kot 70 let.

    V skladu z novelo Stanovanjskega zakona je Ministrstvo za solidarno prihodnost pripravilo shemo za uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča na način, s katerim se ščiti pravica do doma. Shema določa desetletno prehodno obdobje, v katerem se pravni položaj najemnikov ne spreminja. V tem obdobju bo država lastnikom denacionaliziranih stanovanj doplačevala znesek v višini razlike med neprofitno najemnino in priznano tržno najemnino (do sedaj so lahko zaračunavali neprofitno najemnino). V omenjenem prehodnem obdobju bo država aktivno pristopila k ustreznejšim rešitvam stanovanjskega vprašanja najemnikov. Najemniki v denacionaliziranih stanovanjih, če nimajo primernega stanovanja, bodo imeli tako prednost pri dodelitvi javnega najemnega stanovanja (v tem primeru se ne upoštevata dohodkovni in premoženjski cenzus).

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 22. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 05.04.2024

    Predlog Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest – rok 25. 4. 2024

    Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest, ki določa vrste in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na cestah in potrebni nivo rednega vzdrževanja cest.

    Predlog Pravilnika tako med drugim določa, da pregledniška služba opravlja preglede cest najmanj dvakrat tedensko na glavnih, regionalnih, lokalnih cestah in javnih poteh s prometno obremenitvijo ≥ PLDP.

    Prav tako določa, da občine vzdržujejo hortikulturne ureditve v območju cestnega zemljišča državnih cest v naselju ter ureditve na kolesarskih površinah in površinah za pešce

    Sestavni del predloga Pravilnika sta tudi spremenjeni tabeli o razvrstitvi del rednega vzdrževanja v prednostne razrede ter prednostni razredi vzdrževanja cest in drugih prometnih površin v zimskih razmerah.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 25. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko