Predlogi predpisov

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog Pravilnika o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (v nadaljevanju: Pravilnik).

V Pravilniku se v Prilogah 1, 3, 5, 7 in 9, ki so kot Priloga 1, 3, 5, 7 in 9 sestavni del tega pravilnika, besedilo »Popravek vrednosti nepremičnin« nadomesti z besedilom »Popravek vrednosti zgradb«. 

Prav tako se v Prilogah 2, 4, 6, 8 in 10, ki so kot Priloga 2, 4, 6, 8 in 10 sestavni del tega pravilnika, besedilo »popravka nabavne vrednosti nepremičnin« nadomesti z besedilom »popravka nabavne vrednosti zgradb«. 

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 6. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravilo predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini (v nadaljevanju: Zakon).

Glavni cilj predloga Zakona je sprejetje nujnih začasnih ukrepov za dobavo toplote in s tem oskrbo s toplotno energijo prebivalstvu, javnim ustanovam in gospodarstvu Šaleške doline (tj. v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj) do vzpostavitve alternativnih virov za proizvodnjo toplote. Dodatni cilj zakona je, da se oskrba s toploto po tem zakonu izvaja na stroškovno najbolj učinkovit, optimalen, transparenten in kontroliran način, ki je obenem skladen s pravili o državnih pomočeh. Ker gre za nujne in začasne ukrepe je cilj zakona tudi čimprejšnja vzpostavitev alternativnih virov za zagotavljanje toplote, za kar so odgovorne lokalne skupnosti.

Brez ukrepov, ki jih uveljavlja ta zakon, bi namreč odjemalci v Šaleški dolini ostali brez toplote, kar bi posledično pomenilo, da bi bila brez ogrevanja gospodinjstva, šole, vrtci, zdravstvene ustanove, inštitucije lokalne samouprave, državni organi in gospodarstvo. Takšna situacija bi onemogočila normalne življenjske razmere za prebivalstvo, kar bi ogrožalo življenja in zdravje ljudi. Onemogočeno ali vsaj do nesprejemljive meje oteženo bi bilo delovanje zdravstvenih ustanov in drugih javnih ustanov, kot so vrtci, šole, organi lokalne samouprave in državni organi, s čimer ne bi bilo zagotovljeno opravljanje osnovnih funkcij, ki sta jih dolžna zagotavljati država in/ali lokalna samouprava. Dodatno pa bi prišlo do tega, da bi se ustavila gospodarska aktivnost, kar bi povzročilo zelo veliko materialno škodo, v končni posledici pa bi vplivalo tudi na povečanje brezposelnosti.

V skladu s 143. členom Poslovnika državnega Vlada RS predlaga, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da bi se preprečile težko popravljive in nevzdržne posledice za prebivalstvo, javne ustanove in gospodarstvo na območju RS.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 24. 10. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Ministrstva za javno upravo smo prejeli Uredbo o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede.

S to uredbo se uvrščajo delovna mesta v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih iz plačne podskupine I1, I2 in I9 v plačne razrede.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 18. 10. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: Zakon).

Predmet Zakona so nujne spremembe in dopolnitve, s katerimi se bo podaljšal rok uporabe starih občinskih prostorskih aktov, in sicer do 31. decembra 2026. V skladu z 295. členom veljavnega Zakona o urejanju prostora se stari prostorski akt, kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor, lahko uporabljajo do 31. decembra 2024.

23 občin še vedno nima sprejetega občinskega prostorskega načrta, kar pomeni, da na območju teh občin s 1. januarjem 2025 izdaja gradbeni dovoljenj ne bo več mogoča, kar pa bo povzročilo veliko družbeno, okoljsko in gospodarsko škodo (za občine, za državo, posameznike in gospodarstvo). Ker je priprava in sprejem občinskega prostorskega načrta izvirna pristojnost občin predlog Zakona ureja roke ključnih faz priprave občinskega prostorskega načrta s ciljem njegovega sprejema do lokalnih volitev novembra 2026 in uveljavitev pred 31. decembrom 2026. Predlog Zakona določa tudi pristojnosti nadzora gradbene inšpekcije pri pripravi občinskih prostorskih načrtov, katerih nesprejem bi povzročil škodljive posledice v skladu z 60. členom veljavnega Zakona o urejanju prostora, ter določitev prekrška odgovorne osebe občine, če do, v zakonu določenega datuma (30. junij 2026), ne predlaga občinskemu svetu v sprejem predloga občinskega prostorskega načrta.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 17. 10. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi z električno energijo (v nadaljevanju: Zakon).

Zakon prenaša določbe Direktive (EU) 2024/1711 evropskega parlamenta in sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji,  ureja način izvajanja Uredbe (EU) 2024/1747 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi uredb (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji ter ureja še nekaj manjših sprememb oz. popravkov, nepovezanih z direktivo ali uredbo.

Med drugim se v predlogu Zakona določa:

• pravica do souporabe energije,
• možnost prožne priključitve,
• pravica odjemalcev do pogodbe s fiksno ceno,
• obvladovanje tveganja dobaviteljev,
• zasilna oskrba v primeru propada dobavitelja,
• zaščita pred odklopi,
• dodatne naloge distribucijskega operaterja,
• vključevanje elektro mobilnosti v elektroenergetsko omrežje,
• naloge in pooblastila regulativnih organov,
• dostop do cenovno dostopne energije med krizo,
• programi za podporo zagotavljanju prožnosti brez fosilnih goriv,
• namenska merilna naprava.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 6. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona  o dolgotrajni oskrbi (v nadaljevanju: Zakon).

Pri načrtovanju in razvoju javne mreže izvajalcev DO, in vpisu teh izvajalcev v register izvajalcev DO, se spreminja:

• v 6. členu se dodaja, da lahko občina z javnim zavodom, katerega ustanovitelj je RS, sklene pogodbeno razmerje za izvajanje DO na domu (poleg do sedaj predvidene možnosti ustanovitve javnega zavoda za opravljanje DO na domu ali podelitve koncesije);

• 25. člen, da bo omogočal kritje dodatnih stroškov dela izvajalcem socialnovarstvene storitve pomoči na domu do 30. 6. 2025 (ne le do 31. 12. 2024, saj se DO na domu začne izvajati s 1. 7. 2025);
• 71. člen na način, da se omogoči osebam, ki izpolnjujejo izobrazbeni pogoj visoke strokovne ali univerzitetne izobrazbe druge družboslovne, zdravstvene ali medicinske smeri in imajo pet let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit po zakonu, ki ureja socialno varstvo da postanejo direktorji zavodov, ki opravljajo DO,
• 71. člen na način, da se omogoči, da je lahko v primerih, ko je izvajalec DO tudi izvajalec socialnovarstvenih storitev, direktor ista oseba;
• določbe, vezane na koncesije v DO;
• opredelitev členov, vezanih na vpis v register obstoječih izvajalcev institucionalnega varstva in obstoječih izvajalcev socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu ter novih izvajalcev DO.

Z dopolnitvijo in spremembo ZDOsk-1 je potrebno zagotoviti pravne podlage za nekatere manjkajoče podatke znotraj zbirk podatkov, ki jih zbira in upravlja ZZZS in izvajalci DO ter dopolniti določbe, vezane na pridobivanje in dostop do podatkov, kot npr.:

• dopolnitve 44. člena z nekaterimi podatki, ki jih morajo uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec sporočati vstopni točki (kot npr. smrt upravičenca, ki biva izven RS…)
• dopolnitve 93. člena glede pridobivanja podatkov iz obstoječih zbirk;
• dopolnitve 97. člena, ki so nujne, da bo lahko ZZZS izvajal z ZDOsk-1 predpisane naloge.

V 122. členu se spreminjajo časovnice, novo besedilo predloga 122. člena je tako:

»122. člen

(dosedanji izvajalci socialno varstvene storitve pomoči družini na domu)

(1) Javni zavodi in koncesionarji, ki na dan 1. oktobra 2024 izvajajo socialno varstveno storitev pomoči družini na domu iz 16. člena ZSV, lahko ob izpolnjevanju pogojev iz 60. člena tega zakona postanejo tudi izvajalci DO na domu od 1. januarja 2025 dalje.

(2) Javni zavodi in koncesionarji iz prejšnjega odstavka morajo do 1. oktobra 2024 izpolniti pogoje iz 60. člena tega zakona. Potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register izvajalcev DO občina izda najpozneje do 30. oktobra 2024. NIJZ izvajalce DO najpozneje do 15. novembra 2024 vpiše v register iz 61. člena tega zakona.

(3) Občina javnemu zavodu iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi ustanovitvenega akta izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register izvajalcev DO, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona. Na podlagi potrdila občine NIJZ po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona.

(4) Občina koncesionarju iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi koncesijske pogodbe in ob soglasju koncesionarja izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register izvajalcev DO, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona. Na podlagi potrdila občine NIJZ po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona. Koncesionarji iz prvega odstavka tega člena s tem postanejo tudi izvajalci DO do izteka veljavne koncesijske pogodbe za izvajanje socialno varstvene storitve pomoči družini na domu.«

Za 143. členom se v predlogu Zakona dodaja nov 143.a člen, ki se glasi:

»143.a

(usklajevanje delnega plačila za izgubljeni dohodek)

(1) V Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom (Uradni list Republike Slovenije, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 59/19, 81/19 – ZSDP-1C, 92/21 – ZSDP-1E in 153/22 – ZSDP-1F) se v 3. členu:

– v drugem odstavku za 26. točko doda nova 27. točka, ki se glasi:

»27. delno plačilo za izgubljeni dohodek v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo.«;

– tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Na način in v roku iz prvega odstavka tega člena se usklajujejo kadrovske štipendije kot transferji posameznikom in gospodinjstvo, ki se izplačujejo iz proračunov občin.«

(2) 5.a člen se črta.

(3) V 6. členu se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi:

»Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, vsako leto objavi v Uradnem listu Republike Slovenije sklep o usklajeni višini delnega plačila za izgubljeni dohodek iz 27. točke drugega odstavka 3. člena tega zakona.«.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 16. 10. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo predlog Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju: Pravilnik).

S spremembo Pravilnika se občinam, javnim stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam med drugim omogoči več vpliva pri zasledovanju družbenih in razvojnih ciljev ter vpliva na povečanje zaščite žrtev nasilja v družini.

Predlog prinaša pet bistvenih sprememb Pravilnika, in sicer:

• Žrtvam nasilja v družini, ki začasno bivajo v materinskih domovih in varnih hišah ter zavetiščih in centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, se bo po novem omogočilo kandidiranje na javnih razpisih za dodelitev neprofitnih stanovanj ne glede na kraj stalnega prebivališča.  S tem je želja žrtvam nasilja v družini omogočiti, da se preselijo v novo okolje, s čimer se povečata njihova varnost in možnost, da zaživijo novo življenje. 
• Občinam in javnim stanovanjskim skladom omogoča odločitev, da stanovanja na razpisu ponudijo v najem tudi prebivalcem, ki imajo stalno prebivališče v drugi občini oziroma izven območja delovanja sklada. S predlagano spremembo se rahlja obvezen pogoj stalnega prebivališča in omogoča prijavo na razpis tudi stalnim prebivalcem drugih občin in prebivalcem izven delovanja stanovanjskega sklada. Občine bodo tako imele več možnosti za zasledovanje družbenih in razvojnih ciljev, saj bodo lažje privabljale ljudi, zaposlene v poklicih, ki jih primanjkuje v občini, ter spodbujale priseljevanje prebivalstva.
• Načrtuje se tudi dvig premoženjskega cenzusa za najem neprofitnega stanovanja kakor tudi ohranitev neprofitne najemnine v času najema. Cilj te spremembe je povečati dostopnost neprofitnih najemnih stanovanj za širši krog ljudi. V skladu s tem se bo razširil krog upravičencev za najem neprofitnih najemnih stanovanj, s čimer je želja povečati družbeno vključenost v stanovanjskih blokih in soseskah. 
• Kategorijo oseb s trajnim obolenjem, pogojenim s slabimi stanovanjskimi razmerami, po novem opredeljuje kot posebno prednostno kategorijo in ne bo več vključena v kategorijo socialnih razmer. Tako bo občinam, stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam omogočeno, da se same odločijo, ali bodo to kategorijo uvrstili v razpis kot prednostno kategorijo. S tem se naslavlja problematiko zlorab pri prijavah na razpise za neprofitna stanovanja ter občinam, stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam daje možnost, da se sami odločijo, ali bodo zdravstvene razloge opredelili v razpisnih pogojih kot prednostno kategorijo.
• S prenovo pravilnika v delu, ki se nanaša na denacionalizirana stanovanja, bo olajšan dostop do neprofitnih najemnih stanovanj trenutnim najemnikom denacionaliziranih stanovanj. S tem se sledi noveli Stanovanjskega zakona (SZ-1F), s katero je bila na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS odpravljena ugotovljena ustavna neskladnost.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 17. 10. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravilo predlog Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE-1; v nadaljevanju: Zakon).

Predlog Zakona določa ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti, ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb.

Določa tudi pristojnosti organov, ki opravljajo naloge po tem zakonu, in izvajanje politike države na področju energetske učinkovitosti.

69. člen predloga Zakona določa, da Lokalna skupnost  načrtuje razvoj infrastrukture za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, spodbuja razvoj obratov za uporabo odvečne toplote, kar vključuje tudi obrate industrijskem sektorju oziroma omogoča razvoj soproizvodnje z visokim izkoristkom ter uporabo ogrevanja in hlajenja iz odvečne toplote in obnovljivih virov energije, kadar je pri celoviti oceni iz prvega odstavka tega člena ugotovljeno, da obstaja možnost za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom oziroma učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje iz odvečne toplote in pri kateri bi bile koristi večje od stroškov.

Lokalni energetski koncept mora vsebovati tudi lokalni načrt ogrevanja in hlajenja v primeru lokalnih skupnosti  z več kot 45 000 prebivalci. Načrti mora:

• biti osnovan na informacijah in podatkih iz celovite ocene ter vsebovati oceno in popis možnosti za povečanje energetske učinkovitosti, kar vključuje tudi daljinsko ogrevanje z nizkimi temperaturami, visoko učinkovito soproizvodnjo, izrabo odvečne toplote ter energijo iz obnovljivih virov pri ogrevanju in hlajenju na tem območju;
• biti skladen z načelom energetske učinkovitosti na prvem mestu;
• vključevati strategijo za razvoj identificiranih možnih rešitev iz celovite ocene iz prvega odstavka tega člena;
• biti pripravljen ob sodelovanju vseh regionalnih ali lokalnih deležnikov ter zagotavljati sodelovanje javnosti, vključno z upravljavci lokalne energetske infrastrukture;
• upoštevati ustrezno obstoječo energetsko infrastrukturo;
• upoštevati potrebe lokalnih skupnosti in več lokalnih ali regionalnih upravnih enot;
• oceniti vlogo energetskih skupnosti ter drugih pobud odjemalcev, ki lahko dejavno prispevajo k izvajanju lokalnih projektov ogrevanja in hlajenja;
• vključevati analizo naprav in sistemov za ogrevanje in hlajenje v lokalnem stavbnem fondu, pri čemer upoštevajo možnosti, ki jih imajo posamezne površine za ukrepe za energetsko učinkovitost, ter obravnavajo energetsko najmanj učinkovite stavbe in potrebe ranljivih gospodinjstev;
• oceniti, kako financirati izvajanje politik in ukrepov ter opredeliti finančne mehanizme, ki odjemalcem omogočajo prehod na ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov;
• vključevati začrtani potek doseganja ciljev načrtov v skladu s podnebno nevtralnostjo ter spremljanje napredka pri izvajanju opredeljenih politik in ukrepov;
• si prizadevati za zamenjavo starih in neučinkovitih ogrevalnih in hladilnih naprav v objektih oseb javnega sektorja z zelo učinkovitimi alternativami, da bi postopno odpravili uporabo fosilnih goriv
• oceniti morebitne sinergije z načrti sosednjih regionalnih ali lokalnih organov za spodbujanje skupnih naložb in stroškovne učinkovitosti.

Lokalni načrti ogrevanja in hlajenja so lahko tudi del skupnega lokalnega energetskega koncepta opredeljenega v zakonu, ki ureja vsebino lokalnih energetskih konceptov.

Ministrstvo oceni lokalne načrte ogrevanja in hlajenja v okviru lokalnih energetskih konceptov, minister pa podrobneje opredeli metodologijo za izdelavo celovite ocene možnosti ogrevanja in hlajenja in lokalnega načrta za ogrevanje in hlajenje.

Osebe javnega sektorja v lokalnih upravnih enotah z manj kot 50.000 prebivalci do 31. decembra 2026 in osebe javnega sektorja v lokalnih upravnih enotah z manj kot 50.00 prebivalci do 31. decembra 2029 niso dolžni dosegati ciljev iz prvega odstavka 18. člena predloga Zakona, so pa dolžni vsako leto spremljati in poročati v informacijsko rešitev registra za zbiranje podatkov o končni rabi energije posameznih oseb javnega sektorja.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 29. 10. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo.

Predlog Zakona izboljšuje pravni okvir za delovanje javnih zavodov, skladov in agencij ter nevladnih organizacij in modernizira ureditev socialne varnosti za samozaposlene v kulturi in zaposlene v javnih zavodih.

S predlogom Zakona prihaja do sprememb v šestih sklopih:

• upravljanje in financiranje javnih zavodov, vključno z boljšimi pogoji dela,
• javna kulturna infrastruktura in javni investicijski projekti,
• boljši delovni pogoji za samostojne delavce v kulturi,
• boljši pogoji za delovanje nevladnih organizacij v kulturi,
• spremenjen konceptualni okvir javnega interesa za kulturo ter
• transparenta, dialoška in merljiva kulturna politika. 

Bolj stabilno in dolgoročno načrtovanje dela bodo na področju javnih zavodov omogočili dvoletni programi financiranja. Poleg tega je pomembno, da bodo na področju upravljanja javne kulturne infrastrukture bolj natančno določeni kriteriji in merila, kdaj lokalna kulturna infrastrukture presega občinski pomen in jo lahko financira tudi država. Prišlo bo do izboljšanja preglednosti sistema brezplačne uporabe za izvajalce v javnem interesu. S spremembami bo omogočeno bolj sistematično izvajanje obveznega umetniškega deleža pri javnih investicijah.

Med drugim se v predlogu Zakona jasno definirana nevladne organizacije, hkrati pa se vzpostavlja pravna podlaga za kritje stroškov uporabe prostorov. Možna bo prilagoditev pogodb pri visoki inflaciji ter izjasnitev o odločitvah strokovnih komisij pred izdajo odločb o sofinanciranju. S predlogom Zakona se uvaja tudi daljše pogodbe za upravljanje ali brezplačno uporabo javne kulturne infrastrukture, ki bodo namesto dosedanjih pet let zdaj sklenjene za deset let, z možnostjo podaljšanja.

V predlogu Zakona je natančnejše opredeljen javni interes za kulturo s poudarkom na dostopnosti in skladnim regionalnim razvojem ter kulturo kot javnim dobrim. Predlog Zakona predvideva tudi natančnejšo opredelitev Nacionalnega programa za kulturo in vloge Nacionalnega sveta za kulturo kot najvišjega neodvisnega telesa v kulturi.

Podrobneje se določa zagotavljanje javnih kulturnih dobrin širšega pomena, ki jih pod določenimi pogoji zagotavlja občina, z napotitvijo na področja, kot so določena v 4. členu ZUJIK. Vzpostavi se podlago za jasnejša merila za preseganje lokalnega in občinskega pomena.

Med poglavitnimi rešitvami predlog Zakona navaja vzpostavitev nove javne evidence lokalnih programov za kulturo, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kulturo. Evidenca obsega lokalne programe za kulturo ter v primeru, če občine, ki niso mestne, ne izdelajo samostojnega programa za kulturo, temveč je ta vključena v drugih dokumentih razvojnega načrtovanja lokalnih skupnosti, tudi te dokumente v delu, ki se nanašajo na kulturo. Pri tem evidenca vsebuje tudi poročila o izvajanju teh strateških dokumentov za področje kulture.

Členu, ki določa deleže financiranja v primeru, da javni zavod ustanovi več občin, se doda določba, da se v primeru, da javni zavod na področju kulture ustanovi država in ena ali več lokalnih skupnosti, deleže določi s pogodbo med soustanovitelji ter ustanovitvenim aktom javnega zavoda. Hkrati se določi tudi, kdaj se lahko občini, ki je ustanoviteljica javnega zavoda, namenijo dodatna sredstva – in sicer na podlagi pravilnika, ki bo določil podrobnejša merila in kriterije preseganja pomena za lokalno skupnost.

Predlog Zakona novosti prinaša tudi pri postopku imenovanja direktorja pri javnih zavodih z več soustanovitelji, pri čemer se doda natančnejše določen postopek še za zavode, kjer so soustanovitelji tako država kot ena ali več občin. Direktorja tako imenuje minister, občine pa k imenovanju podajo soglasje.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 29. 10. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Odredbe o razvrstitvi območij občin Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd v stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi (v nadaljevanju: Odredba), ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Številne raziskave onesnaženosti tal v občinah Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd so pokazale, da so tla na nekaterih delih teh občin onesnažena. Ravno zato je treba izboljšati in ohranjati kakovost tal in ocenjevati onesnaženost tal. V ta namen je treba območje omenjenih občin razvrstiti v dve stopnji obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal s kadmijem, cinkom in svincem. Uredba o merilih za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi določa merila za razvrstitev v prvo ali drugo stopnjo obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal s kadmijem, cinkom in svincem. Prav tako je izpostavljeno, da se na podlagi Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh določa onesnaženost tal.

Del območja občine se v primeru, da je vsebnost kadmija, svinca ali cinka v tleh enaka ali večja od opozorilne vrednosti, uvrsti v prvo stopnjo obremenjenosti okolja. Na drugi strani se del območja občine v primeru, da so vsebnosti kadmija, svinca ali cinka v tleh pod opozorilno vrednostjo, uvršča v drugo stopnjo obremenjenosti okolja. Odredba določa, da se razvrščajo le območja občine, ki so v javni lasti in kjer je raba tal: območje kmetijskih zemljišč, otroško igrišče, stanovanjsko območje ali opuščeno industrijsko območje.

Da se v programu ukrepov, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z občino, opredelijo območja občine, ki se uvrščajo v prvo ali drugo stopnjo obremenjenosti okolja, določa tretji odstavek 3. člena. Opredelijo se na podlagi izsledkov monitoringa stanja tal oziroma primerljivih sistematičnih raziskav, kot so opredeljena v Uredbi o merilih za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 9. 10. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *