Predlogi predpisov

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice (v nadaljevanju: Uredba), ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje podnebje in energijo.

1.člen določa, da se priloga 2 nadomesti z novo prilogo 2, ki je sestavni del te Uredbe.

V Uredbi se tako spreminja in dopolnjuje Priloga 2: Standard dostopnosti k Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice in sicer, v delu, ki se nanaša na tipe dnevov za potrebe določanja standardov dostopnosti.  

Od 1. julija 2024 se je zaradi začetka izvajanja novih koncesij aktivno spremljalo izvajanje standarda dostopnosti, ki je pokazalo, da ni potrebe po večjem številu prevozov v času novoletnih in prvomajskih počitnic. To je tudi razlog, da se je organ JPP odločil za spremembo režima, ki je sestavni del Standarda dostopnosti opredeljenega v Prilogi 2. V novih koncesijah se je namreč na letni ravni dvignil obseg prevozov za 22% (leto 2023/leto 2025).

Sprememba režima v času novoletnih in prvomajskih počitnic bo tako povzročila, da se bo skupni obseg prevozov zmanjšal za cca. 0.75%

Poleg tega se je v letu 2023 prevozilo cca. 51 mio km, v letu 2025 pa se bo 65 mio km, brez integriranih linij.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 21. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Pravilnika o izobrazbi vzgojiteljev predšolskih otrok in drugih strokovnih delavcev v programih za predšolske otroke in  v prilagojenih programih za predšolske otroke s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Pravilnik določa izobrazbo, ki jo morajo imeti vzgojitelji predšolskih otrok, vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci v programu za predšolske otroke in v prilagojenem programu za predšolske otroke s posebnimi potrebami.

Med drugim Pravilnik določa, da je vzgojitelj predšolskih otrok v programu za predšolske otroke lahko tisti, ki je končal:

• visokošolski strokovni študijski program predšolske vzgoje,
• visokošolski strokovni študijski program prve stopnje predšolska vzgoja ali
• magistrski študijski program druge stopnje predšolska vzgoja, zgodnje učenje in poučevanje ali zgodnje učenje.

Hkrati je vzgojitelj predšolskih otrok v programu za predšolske otroke lahko tudi, kdor je končal:

• univerzitetni študijski program in si pridobil strokovni naslov profesor,
• univerzitetni študijski program s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved ali družboslovja,
• univerzitetni študijski program socialno delo,
• magistrski študijski program druge stopnje in si pridobil strokovni naslov magister profesor,
• enoviti magistrski študijski program druge stopnje in si pridobil strokovni naslov magister profesor,
• magistrski študijski program druge stopnje s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved ali družboslovja,
• magistrski študijski program druge stopnje socialno delo, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etičnosti in spola ali socialno delo z družino

in je pri tem opravil študijski program za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje, pri čemer študijskega programa za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje ni potrebno opravljati tistemu, ki je pridobil srednjo strokovno izobrazbo iz predšolske vzgoje ali višjo izobrazbo z višješolskim študijskim programom predšolske vzgoje.

V Pravilniku je določeno tudi, da vzgojitelji in drugi strokovni delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v programu za predšolske otroke oziroma v prilagojenem programu za predšolske otroke s posebnimi potrebami, lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno delo tudi po uveljavitvi tega pravilnika na delovnih mestih strokovnih delavcev, za katera so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 6. 12. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

V prilogi vam posredujemo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada RS.

S predlogom Zakona se dodajajo trije novi členi, ki določajo:

• naloge in roke za izvedbo dejanj župana pri pripravi OPN,
• naloge nosilcev urejanja prostora in ustanovitev in
• delovanje koordinacijske skupine, ki bo nudila podporo občinam pri pripravi OPN, zlasti pri usklajevanju mnenj državnih nosilcev urejanja prostora.

Glavni razlogi za sprejem predloga Zakona so:

• podaljšanja roka uporabe prostorskih sestavin občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990,
• podaljšanja roka veljavnosti prostorskih ureditvenih pogojev, sprejetih na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN),
• podaljšanja roka za uskladitev občinskega prostorskega načrta z določitvijo poselitvenih območij in tehnično posodobitvijo ter podaljšanje možnosti izvedbe lokacijskih preveritev do podaljšanega roka 30. oktobra 2026,
• aktivnosti občine, nosilcev urejanja prostora in ministrstva, pristojnega za prostora pri pripravi občinskih prostorskih načrtov, občin, ki do uveljavitve tega zakona niso sprejela občinskega prostorskega načrta.

Bistvena sprememba, ki jo prinaša predlog Zakona se nanaša na 295. člen trenutno veljavnega ZUreP-3, ki določa, da se z 31. decembrom 2024 prenehajo uporabljati prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990. Zato s 1. januarjem 2025 na območju tistih občin, ki niso sprejele OPN, izdaja gradbeni dovoljenj ne bo več mogoča, kar bo tako občini kot tudi državi povzročilo veliko škodo. Predlog Zakona zato vsebuje predlog podaljšanja omenjenega roka na 30. oktober 2026.

Poleg tega se datum 31. december 2024 nadomesti z datumom 30. oktober 2026, določen v prvem in petem odstavku 305. člena ZUreP-3. Občine se namreč obvezuje, da do novega datuma tj. 30. oktobra 2026 uskladijo svoje občinske prostorske načrte. Do takrat morajo namreč določiti poselitvena območja, območja za dolgoročni razvoj naselij in izvesti prvo tehnično posodobitev. Posledica tega je sprememba tudi roka (30. oktober 2026), po katerem občine ne bodo smele izvajati lokacijskih preveritev, če uskladitve občinskega prostorskega načrta ne bodo izvedle.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 5. 12. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Resolucija), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.

Resolucija predstavlja državni strateški akt, ki vsebuje splošne cilje, ki jih želi Republika Slovenija doseči v okviru boja proti korupciji. V akcijskem načrtu so zajeti tako konkretni ukrepi, s katerimi doseči te cilje, kakor tudi konkretna tveganja, na katera se nanašajo ukrepi.

Le s široko in jasno izraženo politično podporo so mogoči preprečevanje, odkrivanje in preganjanje korupcije. Javni in zasebni sektor ter civilna družba in posameznik so deležni škode, ki jo povzroča korupcija. To zahteva vključevanje vseh navedenih v pripravo in izvajanje državne protikorupcijske politike. Omejevanje korupcije le v okviru institucij javnega sektorja ne zadošča za učinkovito zamejitev korupcije. Institucije javnega sektorja lahko le spodbujajo razvoj ničelne tolerance in krepijo razvoj integritete posameznikov.

Z ukrepi iz akcijskega načrta, ki se oblikujejo v sodelovanju z drugimi deležniki, se uresničuje Resolucija. Ukrepi med drugim obsegajo:

• predloge oziroma pobude za spremembe pravnih podlag,
• ozaveščanje,
• ukrepe in metode za krepitev integritete posameznikov in organizacij,
• ukrepe in metode za vzpostavitev transparentnosti delovanja javnega sektorja,
• vzpostavitev učinkovite zaščite prijaviteljev in podobno.

Pri tem konkretnih ukrepov s časovnimi načrti in odgovornimi organizacijami za njihovo izvedbo Resolucija ne vsebuje. V besedilu namreč ukrepi niso navedeni. Omenjeno omogoča in zahteva redno preverjanje dejanskega stanja in zaznanih tveganj, da se vsebina ciljev redno zapolnjuje. Tveganja se bodo s tem po potrebi odpravljala z novimi ukrepi na podlagi dopolnitev akcijskega načrta. Tako deležniki ne predstavljajo le pasivnih opazovalcev stanja, temveč imajo vedno možnost in celo dolžnost preverjati dejansko stanje ter predlagati oblikovanje novih, učinkovitejših ukrepov.

Splošni cilji  Resolucije, kot jih predvideva ZIntPK, so:

• dolgoročna in trajna zamejitev pogojev za nastanek in razvoj korupcije ter tveganj za korupcijo in kršitve integritete,
• vzpostavitev ustreznega pravnega in institucionalnega okolja za preprečevanje korupcije in krepitev transparentnosti,
• dosledna uveljavitev odgovornosti (tako osebne kot tudi pravne) za nezakonita dejanja.

Z razčlenjeno strukturo sama Resolucija poudarja, da morata boj proti korupciji in njeno preprečevanje potekati na vseh področjih delovanja javnega in zasebnega sektorja ter družbe. Hkrati podaja jasne strateške okvire za oblikovanje akcijskega načrta z ugotovljenimi konkretnimi korupcijskimi tveganji in načrtovanimi konkretnimi ukrepi za njihovo zamejitev.

Resolucija v vsebinskem delu opredeljuje pet vrst ciljev:

• cilje oziroma usmeritve, ki veljajo za družbo na splošno,

• cilje, ki veljajo za javni in zasebni sektor,
• cilje, ki veljajo zgolj za javni sektor,
• cilje na posebej izpostavljenih področjih ter
• cilje za posamezna področja delovanja države in družbe.

Skupaj je v Resoluciji opredeljenih 77 ciljev.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 20. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

V prilogi vam pošiljamo predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju gozdarskih intervencij iz strateškega načrta Republike Slovenije za obdobje 2023-2027 (v nadaljevanju: Uredba), ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

• Ena izmed novosti, ki jih prinaša Uredba je nov 45.a člen (majhna naložba in majhno tveganje za namen izvajanja upravnega pregleda). V omenjenem členu je določeno, da se za majhno naložbo iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij šteje ena ali več naložb, ki se uveljavljajo z vlogo na posamezni javni razpis in za katere je skupno odobrenih do vključno 15.000 eurov sredstev.
• Poleg tega je v novem 45.a. členu določeno, da se kot naložba z majhnim tveganjem, da pogoji za izplačilo sredstev ne bi bili izpolnjeni ali da naložba ne bi bila izvedena, iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij, se štejejo naslednje vrste naložb:

• ureditev gozdne in protipožarne infrastrukture;
• nakup nove mehanizacije in opreme za delo v gozdu;
• nakup novih strojev in opreme za primarno predelavo lesa;
• nakup nove mehanizacije in opreme za gozdno semenarstvo, kontejnersko vzgojo in vzgojo gozdnega drevja.

V primeru, da je z odločbo o pravici do sredstev poleg naložb iz prejšnjega odstavka odobrena tudi druga vrsta naložb, se taka naložba ne šteje za naložbo z majhnim tveganjem pa doda tretji odstavek 45. a člena.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 28. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo.

* * *

V prilogi posredujemo predlog Uredbe o plačah javnih uslužbencev plačne skupine B (v nadaljevanju: Uredba) s prilogami.

Omenjena Uredba določa uvrstitve v plačne razrede, razpone plačnih razredov, kriterije ter metodologijo za uvrstitev delovnih mest javnih uslužbencev plačne skupine B, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

Uredba določa, da se delovna mesta javnih uslužbencev plačne skupine B uvrščajo v plačne razrede z neposredno uvrstitvijo delovnega mesta v plačni razred v Prilogi I, ki je sestavni del te Uredbe, ali znotraj razponov plačnih razredov, določenih v Prilogah II in III, ki sta sestavna dela te Uredbe. Poleg tega Uredba vsebuje določilo o tem, da se delovna mesta javnih uslužbencev plačne skupine B uvrstijo v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov na podlagi kriterijev oziroma seštevka vrednosti kriterijev iz Priloge IV, ki je sestavni del Uredbe, ter metodologije, določene v 4. členu.

Med drugim je določeno tudi, da se kriteriji za uvrstitev delovnih mest javnih uslužbencev plačne skupine B iz Prilog II in III te Uredbe v plačne razrede upoštevajo po posameznih dejavnostih, kot je določeno v Prilogi IV te uredbe.

Delovna mesta javnih uslužbencev plačne skupine B se znotraj razponov plačnih razredov iz Prilog II in III te Uredbe uvrstijo v plačne razrede na način, da se seštejejo vrednosti posameznih kriterijev iz Priloge IV te uredbe, ki veljajo za delovno mesto pri posameznem tipu osebe javnega prava.

Uredba vsebuje tudi določbo o delu plače za redno delovno uspešnost. Javnim uslužbencev plačne skupine B v javnih zavodih, javnih agencijah, javnih skladih in drugih osebah javnega prava se namreč do vključno 31. decembra 2025, del plače za redno delovno uspešnost v okvirih, ki jih določa zakon, izplačuje enkrat letno na podlagi poslovnega poročila, in sicer za redno delovno uspešnost v preteklem letu. Javnim uslužbencev plačne skupine B v državnih organih, drugih državnih organih, upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti se redna delovna uspešnost izplačuje v rokih, ki veljajo za ostale javne uslužbence, razen načelnikom upravnih enot, ki se jim delovna uspešnost izplačuje enkrat letno do konca julija.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 5. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: Uredba), ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Z osnutkom Uredbe se podrobneje določa:

• dejavnost opravljanja državne javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov,
• način njenega opravljanja,
• pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
• pravice in obveznosti uporabnikov,
• druge elemente, pomembne za opravljanje državne javne službe,
• finančno jamstvo za opravljanje dejavnosti državne javne službe in
• oblikovanje cene storitev državne javne službe.

Osnutek Uredbe hkrati predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje državne javne službe in predpišejo razlogi za odvzem koncesije.

Največja letna količina gorljivih komunalnih odpadkov za posamezno območje izvajanja državne javne službe se v osnutku Uredbe določi iz največje letne količine gorljivih sestavin za celotno ozemlje Republike Slovenije glede na delež prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v posameznem območju izvajanja državne javne službe.

Uredba  vsebuje postopek izračuna največje količine gorljivih sestavin za mešane komunalne odpadke s številko 20 03 01 (MKO) , ki se lahko v posameznem koledarskem letu sežgejo v okviru storitev državne javne službe. Največja letna količine papirja, tekstila, lesa, plastike in gorljivih drugih odpadkov v MKO se v posameznem koledarskem letu za območje posamezne občine izračuna na podlagi povprečnih deležev teh odpadkov.

Pri določanju količine 161.000 t, ki je določena kot maksimalna za GJS sežig v osnutku Uredbe in je manjša od 180.000 t, ki jo navaja OPRO se je upoštevalo tudi ukrepe Programa ravnanja z odpadki za doseganje ciljev zbiranja, recikliranja in odlaganja odpadkov (tabela 107 OPRO) med drugim uvedba dodatnih ukrepov v občinah, kjer izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov izkazuje podpovprečne rezultate pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov in dejstvo, da je osnovna naloga izvajalcev GJS obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obdelava MKO. Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov ne končajo nujno v regijskih centrih saj zakonodaja izvajalcem občinskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov omogoča, da ločeno zbrane frakcije oddajajo neposredno osebam vpisanim v evidenco zbiralcev oziroma osebam z OVD za predelavo teh odpadkov.

Prav tako je v Uredbi določena obveznost izvajalca, da v zbirnem centru omogoči izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih odda.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 5. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Skupina poslank in poslancev je Državnemu zboru RS vložila predlog Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-T: v nadaljevanju: Zakon).

Pri izvajanju ureditve področja nezdružljivosti, ki velja za občinske funkcionarje, se je izkazalo, da institut nezdružljivosti funkcij ter prepovedi članstva in dejavnosti za predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti ni jasno in nedvoumno urejen na način, ki bi predstavnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti zagotavljal uresničevanje ustavnih pravic do zastopanosti v lokalnih skupnostih in njihovih interesnih organizacijah (krovnih in občinskih samoupravnih narodnih skupnostih). Zato je poglavitni cilj predloga Zakona v uresničevanju in zagotavljanju ustavno določenega položaja in pravic predstavnikov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v lokalnih skupnostih. Predlagana ureditev tako upošteva ustavno ureditev ter ZSNS, ki določa, da samoupravne narodne skupnosti sodelujejo s predstavniki narodnih skupnosti, izvoljenimi v organe samoupravnih lokalnih skupnosti in državni zbor, z organi samoupravnih lokalnih skupnosti in državnimi organi.

Ob obravnavi Zakona o dopolnitvi Zakona o poslancih, se je odprlo vprašanje združljivosti in nezdružljivosti funkcije za pripadnike italijanske ali madžarske narodne skupnosti, ki so občinski funkcionarji.

Temeljni cilje predlaganega zakona je, da se omogoči polno uresničevanje načel Evropske listine o lokalni samoupravi in Ustave RS.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 20. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za javno upravo je sporočilo, da se na področju javnega naročanja v zadnjem obdobju celotna Evropska unija sooča z nizko stopnjo konkurenčnosti. Čeprav smo v zadnjih letih, tudi po mnenju Evropske komisije (EK) in OECD izboljšali slovenski sistem javnega naročanja, predvsem na področju transparentnosti in digitalizacije, pa je po mnenju ministrstva vanj potrebno vpeljati še mehanizme, ki bodo povečali konkurenčnost in profesionalizacijo deležnikov, ki sodelujejo v procesih javnega naročanja. To se poskuša nasloviti z različnimi ukrepi, ki so že v teku, pri čemer dvig profesionalizacije predstavlja enega ključnih elementov tudi za dvig konkurenčnosti na slovenskem javno naročniškem trgu. V ta namen je bila vzpostavljena Akademija javnega naročanja, ki deluje že od leta 2023.

Evropsko računsko sodišče (ECA) pa je v decembru 2023 izdalo posebno poročilo, v katerem je ugotovilo, da se je v zadnjem desetletju konkurenca pri javnih naročilih zmanjšala in da reforma javnonaročniških direktiv EU iz leta 2014 ni dosegla željenih sprememb. ECA v poročilu EK in državam članicam kot nadaljnje korake priporoča, da se pojasnijo in prednostno razvrstijo cilji javnega naročanja, odpravijo vrzeli v zbranih podatkih o javnem naročanju, izboljšajo orodja za spremljanje, da se omogoči boljša analiza, poglobijo analize temeljnih vzrokov in predstavi akcijski načrt za odpravo ključnih ovir za konkurenco pri javnem naročanju.

Ministrstvo za javno upravo je tako med drugim pristopilo tudi k pripravi Načrta za dvig

konkurenčnosti v javnem naročanju 2025 – 2030, katerega osnutek vam pošiljamo v prilogi.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam posredujete do vključno 13. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je pripravilo osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljevanju: Zakon).

Poglavitne rešitve predloga Zakona so:

1. Načrtovanje in izvajanje regionalne politike na državni in regionalni ravni

Načrtovanje regionalne politike na nacionalni in regionalni ravni bo rezultat medresorskega in teritorialnega dialoga, ki bo vezan na veljavnost strategije regionalnega razvoja Slovenije in ne več na programsko obdobje večletnega finančnega okvirja evropske kohezijske politike. Učinkovitejši teritorialni dialog za razvoj regije, kot mehanizem usklajevanja med vlado in razvojnimi regijami, v okviru katerega se opredelijo ključni ukrepi in projekti za premagovanje razvojnih ovir ter viri financiranja.

Načrtovanje in izvajanje regionalne politike bo temeljilo na naslednjih dokumentih:

Strategija regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2042, ki jo sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade RS;

• strateški del regionalnega razvojnega programa za obdobje 2026–2042, ki ga sprejme razvojni svet razvojne regije;
• Akcijski program Strategije regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2028–2034, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za regionalni razvoj;
• izvedbeni del regionalnega razvojnega programa za obdobje 2028–2034, ki ga sprejme razvojni svet razvojne regije,
• neposredna sklenitev pogodbe na podlagi akcijskega programa strategije regionalnega razvoja Slovenije in izvedbenega dela regionalnega razvojnega programa oziroma neposredna potrditev operacije oziroma javni poziv ali javni razpis, če gre za subjekte zasebnega prava.

S tem se bo dalo regionalnemu razvoju potrebno težo in se ga posledično tudi učinkoviteje spremljalo in vrednotilo.

Dogovor za razvoj regij nadomesti izvedbeni del regionalnega razvojnega programa, ki ga regija pripravi na podlagi teritorialnega razvojnega dialoga znotraj regije in v sodelovanju z resornimi ministrstvi.

• Dati večji pomen regijam/Izzivi centralizacije/decentralizacije in policentričnega skladnega regionalnega razvoja

Vključevanje regij v teritorialni dialog že na samem začetku priprave strateških in izvedbenih dokumentov. Odločanje o financiranju regijskih projektov se spusti na raven regije v okviru strategije regionalnega razvoja Slovenije. Regije bodo tiste, ki bodo odločale o regijskih projektih glede na razvojne cilje in prioritete, opredeljene v regionalnih razvojnih programih v skladu z akcijskim programom strategije regionalnega razvoja Slovenije.

• Naslavljanje območij s posebnimi razvojnimi izzivi oziroma območij, ki razvojno še posebej zaostajajo

Kot problemska območja se opredelijo območja z omejenimi možnostmi in posebnimi razvojnimi izzivi zaradi neugodnih gospodarskih, naravnih, socialnih ali demografskih razmer ter jih z ukrepi razvojnih politik ni mogoče izboljšati. Obsegajo območja ene ali več občin, med katere spadajo:

• obmejna območja,
• območja v gorskem ali hribovitem svetu,
• druga območja z omejenimi možnostmi in posebnimi razvojnimi izzivi.

Podrobnejši kriteriji za določitev problemskih območij določi Vlada RS s podzakonskim aktom.

Za problemska območja se pripravi posebni program razvojnih spodbud, ki ga za obdobje štirih let sprejme Vlada RS na predlog ministrstva ob sodelovanju ministrstev in vseh relevantnih deležnikov iz navedenega območja.

• Financiranje regionalnega razvoja in teritorialni pristopi

S spremembami ZSRR-2 je predvideno:

• financiranje regionalnega razvoja na podlagi celovitega teritorialnega pristopa med vlado in razvojnimi regijami, upoštevajoč izražene potrebe regij,
• identifikacija in ovrednotenje projektov, ki prispevajo k skladnemu regionalnemu razvoju,
• za izvajanje izvedbenih delov regionalnih razvojnih programov in programov za problemska območja se v proračunu Republike Slovenije letno zagotovijo javna sredstva, ki zajemajo tudi sredstva evropske kohezijske politike.

• Večnivojsko upravljanje skladnega regionalnega razvoja

Organi odločanja na ravni regije:

Na ravni razvojne regije in kohezijske regije se ohranjata:

1. razvojni svet regije in
2. razvojni svet kohezijske regije.

Razvojni svet regije sestavljajo:

• predstavniki občin,
• predstavniki gospodarstva,
• predstavniki nevladnih organizacij v regiji in
• predstavniki znanosti.

V razvojnem svetu regije ima predstavnike tudi narodna skupnost in avtohtona romska skupnost v regiji.

Vsi predstavniki imajo enako moč glasovanja, pri čemer se za pomembnejše vsebine, kot so regionalni razvojni programi in regionalni prostorski plani, poleg glasov večine vseh članov razvojnega sveta regije zahteva tudi večina predstavnikov občin, ki hkrati predstavljajo vsaj 50 odstotkov prebivalstva razvojne regije.

Razvojni svet kohezijske regije:

• vsak razvojni svet regije imenuje pet predstavnikov, od katerih je en predstavnik gospodarstva, en predstavnik nevladnih organizacij in en predstavnik znanosti,
• mandat za obdobje vsakokratnega večletnega finančnega okvirja EU,
• strokovno administrativne naloge opravlja RRA, ki jo izbere razvojni svet kohezijske regije,
• kohezijska regija lahko ustanovi stalno predstavništvo pri EU.

• Vloga regionalnih razvojnih agencij in opravljanje splošnih razvojnih nalog:
• razširitev nalog, ki jih izvajajo regionalne razvojne agencije in se na regionalni ravni opravljajo v javnem interesu: npr. naloge prostorskega planiranja na regionalni ravni;
• možnost izvajanja razpisov na ravni regije v skladu z akcijskim programom za izvajanje strategije regionalnega razvoja Slovenije in izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa.

• Ažurno in celostno spremljanje in vrednotenje izvajanja ter prilagajanje sistema regionalnega razvoja

Ažurno in celostno spremljanje ter vrednotenje izvajanja in prilagajanje sistema regionalnega razvoja – tako samega sistema (organiziranost) kot programov in izvajanja projektov – bo zagotovljeno tako, da bi Vlada Republike Slovenije vsako peto leto predložila Državnemu zboru Republike Slovenije poročilo o izvajanju strategije regionalnega razvoja Slovenije za pretekla štiri leta z oceno rezultatov.

Vlada RS vzpostavi svet za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja kot usklajevalni organ, katerega člani bodo ministri oziroma državni sekretarji pristojnih ministrstev, predsednik-/a/i razvojnega sveta kohezijske regije in predsedniki razvojnih svetov posameznih razvojnih regij.

• Način reševanja:

Predlog zakona vsebuje določbe, s katerimi se spreminja in dopolnjuje ZSRR-2 ter odpravljajo zaznane pomanjkljivosti. Za izvajanje zakona bodo sprejeti tudi naslednji podzakonski akti:

• Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o regionalnih razvojnih programih,
• Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike,
• Uredba o določitvi problemskih območij.
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o regionalnih razvojnih agencijah,
• Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvojnem svetu kohezijske regije.

Predlog zakona daje podlago Državnemu zboru Republike Slovenije za sprejem strategije regionalnega razvojnega Slovenije. Na ravni strateškega dokumenta bodo določene prioritete in usmeritve regionalnega razvoja, usmeritve za pripravo regionalnih razvojnih programov ter vrednotenja ukrepov regionalne politike.

Vlada RS bo za izvajanje strategije sprejela akcijski program za izvajanje strategije. Z akcijskim programom bodo določeni cilji, ukrepi, projekti, obseg in viri sredstev in čas za njihovo uresničitev, način izvajanja ter kazalci, s katerimi se bo merilo njihovo doseganje.

Z namenom zmanjševanja razvojnega zaostanka problemskih območij z omejenimi možnostmi in posebnimi razvojnimi vplivi, ki so prizadeta zaradi neugodnih gospodarskih, naravnih, socialnih ali demografskih razmer, bo Vlada Republike Slovenije lahko sprejela ustrezne programe ter se učinkovito odzvala na razvojne probleme s prilagojenimi rešitvami.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 6. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.