Predlogi predpisov

S strani Ministrstva za javno upravo smo v pregled in mnenje prejeli predlog Pravilnika o izvajanju videokonference v upravnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik).

Gre za predlog Pravilnika, pripravljen na podlagi sprememb in dopolnitev na področju izvedbe ustnih obravnav prek videokonference, kot jih je uvedla novela Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 85/25).

Predlog Pravilnika v tem okviru določa minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati video komunikacijski sistem za izvedbo videokonference, ureja način ugotavljanja istovetnosti udeležencev z videoidentifikacijo ter podrobneje opredeljuje ravnanje organa in udeležencev v postopku izvedbe videokonference.

Hkrati predlog natančneje definira pojem video komunikacijskega sistema ter ureja ključne vidike njegove uporabe, vključno s pogoji za njegovo delovanje, načinom izvedbe videokonference, vsebino vabila na videokonferenco ter postopkom ugotavljanja istovetnosti udeležencev.

Med drugim je predvideno, da morajo organi, ki bodo izvajali videokonference, kot upravljavci osebnih podatkov, glede na stopnjo tveganja, ki bi lahko nastala z nenamernim ali nezakonitim razkritjem konkretnih vrst osebnih podatkov, ki se obdelujejo po videokonferenci in glede na naravo upravnih zadev, v katerih se izvaja videokonferenca, sami zagotoviti ustrezno in zadostno zaščito pred nenamernim ali nepooblaščenim dostopom, uporabo, razkritjem, izgubo, spreminjanjem ali uničenjem osebnih podatkov, kot to nalagata člen 32 in 25 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov).

Minimalni pogoji, ki jih bo moral zagotoviti vsak video komunikacijski sistem za izvajanje videokonferenc v upravnem postopku so: šifriran prenos vseh podatkov, onemogočeno kakršnokoli spreminjanje slike, zvoka in drugih podatkov, ki se prenašajo med organom in udeležencem videokonference, omogočen nadzor uradne osebe nad dostopom do videokonference, vklopom in izklopom kamere ter mikrofona udeležencev in omogočena preprečitev nedovoljenega snemanja videokonference. Organi bodo morali z morebitnimi zunanjimi obdelovalci osebnih podatkov (npr. ponudniki različnih IT rešitev) skleniti pisno pogodbo o obdelavi osebnih podatkov, izbrati pa bo treba takšnega obdelovalca, ki izpolnjuje zahteve iz Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj je za obdelavo osebnih podatkov v prvi vrsti vedno odgovoren upravljavec.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno četrtka, 7. 5. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: Zakon). Predlog Zakona je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Med pomembnejše novosti, ki jih prinaša predlog Zakona, sodi uvedba načela elektronskega poslovanja, po katerem se vloge, prijave, najave in poročila praviloma vlagajo v elektronski obliki, in sicer prek informacijskih rešitev, ki jih vzpostavi, vodi in upravlja pristojno ministrstvo, razen če zakon določa drugače.

S tem je tesno povezan tudi novi 17.b člen, ki ureja vzpostavitev enotne informacijske rešitve za vlaganje vlog v upravnih in drugih postopkih. Ministrstvo zagotovi dostop do te rešitve na osrednjem spletnem mestu državne uprave, pri čemer se prek nje vlagajo vloge v različnih postopkih po tem zakonu, zlasti:

• v postopkih izdaje okoljevarstvenega dovoljenja,
• v postopkih, povezanih z dejavnostmi ravnanja z odpadki (prevoz, trgovanje, posredovanje in zbiranje),
• v postopkih podeljevanja pooblastil za izvajanje obratovalnega monitoringa,
• ter v drugih postopkih, določenih z zakonom, podzakonskimi predpisi ali neposredno veljavnimi predpisi EU.

Predlog Zakona dodatno posega tudi na področje vlaganja vlog za izdajo ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja. Po novem se te vloge praviloma vlagajo v informatizirani obliki prek navedene informacijske rešitve. Kljub temu zakon ohranja izjemo, po kateri je treba vlogo vložiti tudi v fizični obliki, kadar je v postopku treba zagotoviti vpogled zainteresirani javnosti ter ji omogočiti zgodnje in učinkovito sodelovanje pri odločanju.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno ponedeljka, 4. 5. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Sporočamo, da je bil na spletni strani Državnega zbora objavljen predlog Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (v nadaljevanju: Zakon).

Med ukrepi v predlaganem Zakonu je v okviru Zakona o zdravstveni dejavnosti predvidena odprava prepovedi dela zdravstvenih delavec, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih. Prav tako je predvidena odprava prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki, ponovno pa bi se dovolilo tudi sklepanje pogodb s s.p. Predlog vključuje tudi odpravo omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.

Za občine je predvsem pomembna tudi neuporaba novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1) vse do konca leta 2026. Nadalje predlog vsebuje tudi določbe o znižanju dohodnine na oddajanje premoženja v najem na 15 % ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na 5 % ter določbe o razvojni kapici oziroma omejitev najvišje osnove za plačilo prispevkov za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7.500 evrov.

Hkrati je v predlogu predvideno tudi znižanje DDV, in sicer:

• na 5 % za 15 osnovnih živil, brezglutenska živila ter gnojila in semena;
• začasno za 9 mesecev na 9,5 % za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.

Nadalje predlog določa možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti (pogodba o zaposlitvi se ob izpolnitvi pogojev za upokojitev prekine, možno pa je skleniti novo).

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno četrtka, 23. 4. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Sporočamo, da je je bil na spletni strani Državnega zbora objavljen predlog Zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač (v nadaljevanju: Zakon).

Bistvene rešitve predloga Zakona temeljijo na uvedbi operativno neodvisnega kavcijskega sistema. Ta z določitvijo enotne kavcije, neprofitnega upravljavca ter obvezne mreže prevzemnih mest omogoča učinkovite pogoje za doseganje visokih okoljskih standardov pri ločenem zbiranju odpadne embalaže.

Predlog uvaja kavcijo kot enoten denarni znesek za posamezno embalažo pijač (plastenke in pločevinke), ne glede na njeno velikost. Potrošnik kavcijo plača ob nakupu, ob vračilu prazne embalaže pa se mu ta znesek povrne. Še vedno ostaja možnost odlaganja embalaže v rumene zabojnike, vendar v tem primeru potrošnik kavcije ne prejme nazaj.

Določeno je tudi, da proizvajalci nosijo organizacijsko in finančno odgovornost za ravnanje z odpadno embalažo. Predvidena je ustanovitev posebnega upravljavca, ki ga vzpostavijo interesna združenja proizvajalcev in trgovcev pijač. Upravljavec bo sistem vodil na nepridobiten način, kar pomeni, da se presežki sredstev vračajo nazaj v njegovo delovanje.

Za vključitev v sistem bodo morali proizvajalci registrirati embalažo, ki jo dajejo na trg v Sloveniji, ter upravljavcu poročati in poravnati ustrezne obveznosti, vključno s plačilom kavcije.

Vzpostavitev sistema predvideva tudi razvoj ustrezne infrastrukture prevzemnih mest, ki bodo prilagojena navadam potrošnikov. Ta mesta bodo praviloma organizirana v trgovinah ali njihovi bližini ter pri določenih ponudnikih pijač, ki bodo ob prodaji hkrati omogočali tudi vračilo embalaže in izplačilo kavcije.

Upravljavec bo moral za izvajanje dejavnosti pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje, ob soglasju ministrstev za finance in gospodarstvo. Začetna sredstva za vzpostavitev sistema bodo zagotovili proizvajalci, uvedba sistema pa bo potekala postopno.

Vsa razmerja med upravljavcem in zavezanci bodo urejena s pogodbami, ki bodo opredeljevale pogoje vključitve, delovanje prevzemnih mest ter obveznosti glede poročanja in finančnih prispevkov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno ponedeljka, 11. 5. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na portalu eDemokracija je objavljen predlog Uredbe o regionalnih razvojnih programih (v nadaljevanju: Uredba). Predlog Uredbe je pripravilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Gre za predlog, ki določa minimalno obvezno metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa (RRP) ter način spremljanja in vrednotenja njegovih učinkov. Hkrati je določeno tudi, da je RRP temeljni razvojni dokument na regionalni ravni.

Predlog med drugim predvideva, da se RRP pripravi za območje razvojne regije in za obdobje večletnega finančnega okvirja.

Temeljna funkcionalna teritorialna enota za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja je tako razvojna regija, ki jo v enovito zaključeno prostorsko celoto združujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi ter na kateri je mogoče zagotoviti interesno sodelovanje razvojnih partnerjev. Regija skladno z drugim odstavkom 6. člena ZSRR-2 obsega občine, ki so vključene v teritorialno enoto NUTS 3 v okviru statistične teritorialne členitve RS, določene z Uredbo 1319/2013/EU.

S predlogom Uredbe je predvidena ureditev:

• vsebine in strukture RRP,
• postopka priprave RRP in
• spremljanja in vrednotenja učinkov RRP.

Med drugim je predvideno, da razvojni svet regije sprejme RRP potem, ko prejme mnenja ministrstva. Odločitev razvojnega sveta o regionalnem razvojnem programu naknadno potrdi svet regije, ki ga sestavljajo vsi župani v regiji in predsednik sveta samoupravne narodne skupnosti v regiji, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno četrtka, 7. 5. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

sporočamo, da je je bil na portalu eDemokracija objavljen predlog Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o pošiljkah odpadkov (v nadaljevanju: Uredba). Predlog je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

S predlagano Uredbo se določajo pristojni organi v Sloveniji, obveznosti v zvezi z izvajanjem uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter kazni.

Pri pošiljkah odpadkov iz Slovenije, namenjenih za odstranjevanje, inšpektorat, pristojen za varstvo okolja upošteva, da ima odstranjevanje odpadkov v Sloveniji prednost pred odstranjevanjem v tujini, če so za posamezno vrsto odpadkov v Sloveniji razpoložljive zadostne zmogljivosti objektov za odstranjevanje Če je za izvoz odpadkov v tujino izdano soglasje v skladu z Uredbo (EU) 2024/1157 in to ni v nasprotju z zgoraj navedenim načelom, inšpektorat pri odločanju izhaja iz tega, da imajo prednost za odstranjevanje v drugih državah članicah Evropske unije pred odstranjevanjem v državah zunaj EU.

Med drugim je s predlogom predvideno tudi, da mora prijavitelj izpolnjevati v soglasjih pristojnih organov določene pogoje v skladu z drugim odstavkom 10. člena Uredbe (EU) 2024/1157 in zagotoviti, da tudi prevoznik ali odgovorna oseba prevoznika izpolnjujeta pogoje iz teh soglasij in druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz odpadkov.

K predlogu Uredbe sta priloženi tudi naslednji prilogi:

• PRILOGA 1: Vzorec table za označevanje tranzita pošiljk odpadkov preko meja (v nadaljnjem besedilu: tabla) in pravilen način njene namestitve
• PRILOGA 2: Merila za nezanemarljive količine odpadkov

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno torka, 28. 4. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Sporočamo, da je je bil na portalu GOV.si objavljen predlog Akcijskega načrta Strategije digitalnih javnih storitev 2030, verzija 2026 (v nadaljevanju: Akcijski načrt), ki ga je pripravilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Vlada RS je v decembru 2022 sprejela Strategijo digitalnih javnih storitev 2030 (SDJS 2030). Dokument predstavlja ključni korak k modernizaciji državne uprave in izboljšanju uporabniške izkušnje državljanov ter podjetij pri poslovanju z državo. S posodobljenim Akcijskim načrtom se poizkuša pospešiti digitalno preobrazbo, zagotoviti večjo dostopnost storitev in uvesti napredne tehnološke rešitve, ki bodo poenostavile vsakodnevne procese.

SDJS 2030 predvideva pripravo ter redno posodabljanje Akcijskega načrta, v katerem so zbrani ključni ukrepi za pospešitev digitalizacije javnih storitev v Sloveniji do leta 2030. V ospredju so predvsem tisti ukrepi, ki bodo v naslednjih dveh do treh letih najbolj vplivali na digitalno preobrazbo javnega sektorja, družbe in širšega ekosistema deležnikov. Prva različica Akcijskega načrta je bila sprejeta 30. 8. 2023. Druga različica, ki je predmet tega poziva, vključuje 128 ukrepov, pripravljenih s strani 29 vsebinsko pristojnih institucij. Za vsak ukrep so že določeni nosilci, časovni okviri in finančne ocene.

Skupna finančna vrednost vseh vsebovanih ukrepov je 293.604.282,93 EUR skupaj z DDV. Doslej je bilo za te ukrepe že porabljenih 115.883.864,67 EUR, povprečna stopnja implementacije je 62 %, 22 ukrepov je že zaključenih.

V Akcijski načrt lahko vsebinsko pristojni nosilci uvrstijo samo ukrepe, ki so že v izvajanju ali jih imajo že potrjene v svojih načrtih in imajo za to zagotovljene tudi kadrovske in finančne vire. V Akcijskem načrtu niso vsebovani ukrepi kjer ne bi bili jasno določeni nosilci ter časovni in finančni okviri za izvedbo, ali kjer ne bi bilo možno opredeliti njihovega vpliva na digitalizacijo javnih storitev v prihodnjih 2-3 letih oz. vpliva na digitalno preobrazbo javnega sektorja in družbe ter širši ekosistem s tem povezanih deležnikov v Sloveniji do leta 2030. V Akcijski načrt tudi ne sodijo redne aktivnosti ali tekoče vzdrževanje sistemov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno torka, 31. 3. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Sporočamo, da je je bil na portalu eDemokracija objavljen predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev (v nadaljevanju: Zakon). Predlog Zakona je pripravilo Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije.

Predlog Zakona ureja dostopnost osnovnih bančnih storitev, ki jih bodo morale zagotavljati kreditne institucije, in sicer z vzpostavitvijo mreže gotovinskih točk za potrošnike ter ločeno mreže gotovinskih točk za ponudnike blaga in storitev. Kot gotovinske točke se bodo upoštevali bankomati, bančne poslovalnice ter druge poslovalnice (na primer pošte), kadar na podlagi pogodbenega razmerja z bankami omogočajo izvajanje osnovnih bančnih storitev. Predlog določa tudi merila za razporeditev teh točk po državi ter tehnične in operativne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati bankomati in poslovalnice.

Poleg tega je predvidena omejitev plačevanja nekaterih nadomestil, in sicer predlog določa, da so dvigi ali pologi bankovcev na bankomatu katerekoli kreditne institucije do vključno pet dvigov ali pologov na mesec za potrošnika brezplačni. Brezplačni za potrošnike bodo tudi dvigi ali pologi bankovcev, kakor tudi dva dviga in dva pologa kovancev mesečno do višine 50 kovancev na polog ali dvig v poslovalnici katerekoli kreditne institucije ali druge poslovalnice (na primer pošte).

Predlog hkrati vzpostavlja tudi pravila, ki ponudnike blaga in storitev, vključno s ponudniki digitalnih vsebin, zavezujejo k omogočanju vsaj enega elektronskega načina plačila pri transakcijah v evrih, tako za potrošnike kot za druge uporabnike. S tem se slovenski plačilni sistem posodablja in približuje evropskim digitalnim standardom, hkrati pa se ohranja možnost uporabe gotovine. Predlagana ureditev ne posega v obveznost sprejemanja gotovine na prodajnih mestih, razen v posebej določenih izjemah, ki jih zakon izrecno opredeljuje.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno ponedeljka, 13. 4. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Sporočamo, da je je bil na portalu eDemokracija objavljen predlog Uredbe o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Uredba).

Gre za predlog Uredbe, ki določa vsebino operativnega programa gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in strategije za oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadih voda v delu, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo. Prav tako ureja oskrbovalne standarde, normative in tehnične, vzdrževalne, organizacijske in druge ukrepe za izvajanje oskrbe s pitno vodo.

Nadalje se s predlagano Uredbo določa tudi:

• pogoje za lastno oskrbo s pitno vodo, ki ni gospodarska javna služba,
• merila za določitev aglomeracij za oskrbo s pitno vodo,
• način in kriteriji za pogostost postavitve pitnikov,
• obveznosti občin in izvajalcev oskrbe s pitno vodo pri opravljanju oskrbe s pitno vodo,
• vsebinske sklope programa oskrbe s pitno vodo,
• vsebinske sklope letnega poročila o izvajanju oskrbe s pitno in
• vsebinske sklope poročila o doseženih standardih opremljenosti.

Med drugim predlagana Uredba ureja tudi priključevanje na javni vodovod. Pri tem je določeno, da mora občina na območju javnega vodovoda zagotoviti infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo, ki omogoča priključitev objektov na javni vodovod, pri čemer dolžina priključka ne sme presegati 100 metrov.

Občina mora pri načrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda prednostno zagotoviti širitev območja obstoječega javnega vodovoda.

Poleg tega je v predlogu predvidena ureditev rezervnih zmogljivosti in količine pitne vode. Občina je pri tem dolžna načrtovati rezervne zmogljivosti javnega vodovoda, kjer poleg aglomeracij upošteva tudi obstoječa in predvidena stavbna zemljišča, namenjena za gradnjo stavb in gradbeno inženirskih objektov, za katere je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno petka, 10. 4. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj smo v pregled prejeli Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o regionalnih razvojnih agencijah (v nadaljevanju: Pravilnik). Novelacija Pravilnika sledi sprejemu novele Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki so ga poslanke in poslanci sprejeli na 129. izredni seji DZ RS v sredo, 11. 2. 2026.

Novosti predloga Pravilnika predstavljajo spremembe minimalnih pogojev za opravljanje splošnih razvojnih nalog regionalnih razvojnih agencij in spremembe meril in normativov za financiranje splošnih razvojnih nalog ter določitev ocene vrednost splošnih razvojnih nalog v regiji. Na ta način bo mdr. zagotovljena tudi večja preglednost financiranja splošnih razvojnih nalog.

Vabimo vas k oddaji mnenj in pripomb. Rok za oddajo pripomb je do vključno srede, 18. 3. 2026, do 13. ure, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

***