Predlogi predpisov

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma(v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma predstavlja temeljni pravni okvir za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v RS. Določa ukrepe, pristojne organe ter postopke za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje tovrstnih dejanj, hkrati pa ureja tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonskih določb. Njegov ključni cilj je zagotoviti večjo preglednost finančnih transakcij, zmanjšati tveganje zlorabe finančnega sistema ter okrepiti nadzor nad poslovnimi subjekti in finančnimi institucijami.

Predlagan Zakon vzpostavlja pravno podlago za integracijo registra dejanskih lastnikov (AJPES) z izbranimi informacijskimi sistemi javnega sektorja. Med njimi sta register in informacijski sistem za podporo poslovanju proračunskih uporabnikov na področju financ, računovodstva, upravljanja kadrov in obračuna stroškov dela (sistem MFERAC), kamor sodijo tudi občine in javni zavodi ter register in informacijski sistem za podporo izvajanju evropske kohezijske politike (sistem e-MA2), ki vključuje tudi občine kot upravičence in izvajalce.

Ko govorimo o javnih zavodih, te nimajo klasičnih lastnikov, a morajo skladno z obstoječo zakonodajo  kot dejanskega lastnika v register vpisati osebo, ki opravlja poslovodno funkcijo – torej direktorja. Gre za tako imenovano rezervno definicijo dejanskega lastnika, ki velja za vse pravne osebe, tudi nepridobitne organizacije. AJPES že zdaj vodi takšen register za zavode, društva in fundacije. Po novem pa se bodo ti podatki lahko povezovali z informacijskimi sistemi za financiranje iz evropskih sredstev.

Hkrati bo dostop do določenih informacij iz registra dejanskih lastnikov po novi ureditvi omejen. Posamezniki in organizacije bodo morali za vpogled izkazati upravičen interes, povezan s preprečevanjem pranja denarja ali financiranja terorizma.

Pri preverjanju podatkov o pogodbenih partnerjih bodo občine morale utemeljiti svojo zahtevo in podati ustrezno vlogo na AJPES.

Predlog Zakona med drugim uvaja tudi globe za zlorabo podatkov iz registra dejanskih lastnikov, kadar so uporabljeni v nasprotju z dovoljenim namenom. Predviden je nov 182.a člen, ki med drugim določa, da se z globo od 3.000 do 30.000 eurov za prekršek kaznuje pravna oseba, ki podatke uporabi v nasprotju z namenom, navedenim v odločbi, ali jih posreduje tretjim osebam brez soglasja upravljavca registra. Občine in njihovi javni zavodi so odgovorni za to, da se dostopani podatki uporabljajo le za namen, za katerega so bili pridobljeni.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 11. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

S predlaganim Pravilnikomse uvajajo spremembe in dopolnitve nekaterih členov, predvsem zaradi prenove plačnega sistema. Poleg tega se določeni členi spreminjajo z namenom uskladitve normativov in standardov s področjem predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Pravilnik je dodatno dopolnjen z metodologijo za sistemizacijo ur razširjenega programa v Posebnem programu vzgoje in izobraževanja.

Med drugim s 4. členom predloga Pravilnika na podlagi 40. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki se je začel uporabljati 1. 1. 2025, javnemu uslužbencu pripada dodatek za mentorstvo tudi za mentorstvo dijakom in študentom na obvezni praksi, in sicer za tedenski obseg ur, določen z normativi – po predlogu, v obsegu:

• 2 uri na teden za dijake in študente 1. in 2. letnika,
• 3 ure na teden za dijake in študente 3. in 4. letnika in za dijake poklicnega tečaja, zaključnega letnika programa poklicno-tehniškega izobraževanja in študente 5. letnika.

Pri tem višino dodatka za mentorstvo določa 16. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor.

6. člen predloga Pravilnika določa, da se v 22. členu v prvem odstavku za besedo »usmeritvi«, črta vejica in besedilo: »zapisnika oziroma individualnega načrta pomoči družini centra za zgodnjo obravnavo«. Poleg tega drugi odstavek določa, da se obseg delovne obveznosti spremljevalca določi glede na število otrok, učencev in dijakov, ki se jim nudi fizična pomoč in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja programa. V enem oddelku je lahko največ en spremljevalec. V oddelek, kjer je sistemiziran spremljevalec, pa se spremljevalec skupine iz 23. člena tega Pravilnika ne vključuje. S to spremembo se prvi odstavek usklajuje s Pravilnikom o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Zaradi izvajanja novega koncepta razširjenega programa se črta navedba podaljšanega bivanja in dodaja zapis, če je v enem oddelku že spremljevalec, se dodatni spremljevalec skupine ne vključuje.

V predlogu Pravilnika je dodana tudi metodologija za sistemizacijo ur razširjenega programa v Posebnem programu vzgoje in izobraževanja, ki velja za šole, ki izvajajo nov koncept razširjenega programa. Prav tako je predvideno črtanje člena o oblikovanju skupine jutranjega varstva v Posebnem programu vzgoje in izobraževanja, zaradi izvajanja novega koncepta razširjenega programa.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 7. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Uredbe o podrobnejših merilih plačila za vodno pravico, ko je vodna pravica pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja in načinu določanja višine vodnega povračila  (v nadaljevanju: Uredba), ki ga je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Gre za predlog Uredbe, ki določa podrobnejša merila za določitev roka, načina in višine plačila za vodno pravico, ko je vodna pravica pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: dovolnina). Poleg tega se s predlogom Uredbe določa tudi način določanja višine vodnega povračila, način njegovega obračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za njegovo znižanje ter oprostitev, pri čemer se upošteva načelo povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, ki temelji na ekonomskemu vrednotenju, vrsto rabe voda, poleg tega pa tudi socialne, gospodarske in geografske značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica.

Določa se, da se dovolnino plačuje za pravico do posebne rabe vode in naplavin, ki jo je imetnik vodne pravice pridobil z vodnim dovoljenjem. Ta se plačuje za vsako leto veljavnosti vodnega dovoljenja od dokončnosti vodnega dovoljenja dalje.

Pri tem predlog Uredbe izrecno našteva primere, za katere se dovolnina ne plačuje, in sicer za gojenje vodnih organizmov za poribljavanje, če je vzreja potrjena v ribiško gojitvenem načrtu po predpisih o sladkovodnem ribištvu, naplavine, ki se jih odvzame in uporabi za izvajanje dejavnosti javne službe urejanja voda in za pogon vodnega mlina in žage. Ne glede na to pa se dovolnina plača v enkratnem znesku ob dokončnosti vodnega dovoljenja za zavezance, ki  imajo vodno dovoljenje med drugim izdano za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo manj kot 50 prebivalcev, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 2.500 m3 in vodni vir ni vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo.

S 4. členom predloga Uredbe se določa, da je zavezanec za plačilo dovolnine imetnik vodne pravice na podlagi dokončnega vodnega dovoljenja za rabo vode ali naplavin, ne glede na to pa je zavezanec za plačilo dovolnine za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba ali za lastno oskrbo s pitno vodo, njen upravljavec.

7. člen določa višino plačila dovolnine, pri čemer je višina faktorjev za posamezne vrste rabe vode opredeljena v Prilogi 1 in obrazložena v Prilogi 3. Poleg tega 12. člen ureja ceno za osnovno vodenega povračila, pri tem pa je predvideno, da je cena za osnovo vodnega opredeljena v Prilogi 2. Nadalje ceno za osnovo vodnega povračila določi Vlada RS do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 24. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Cilj predloga Zakona je zagotoviti ustrezne pogoje za povečanje števila javnih najemnih stanovanj ter jasno opredeliti njihov status. Poenostavlja se postopek oddaje teh stanovanj in izboljšuje ekonomičnost vodenj postopkov njihove oddaje. Predvideva tudi preoblikovanje neprofitne najemnine.

Poleg tega prinaša prenovo sistema subvencioniranja, ki bo občine spodbudila k posedovanju javnih najemnih stanovanj, saj to zanje ne bo predstavljalo finančnega bremena. Hkrati bo nova ureditev zmanjšala administrativno obremenitev ponudnikov javnih najemnih stanovanj. Predlog Zakona tudi ureja status in pravila delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij ter stanovanjskih zadrug.

Poglavitne rešitve predloga Zakona se osredotočajo na prenovo obstoječega sistema vrst najemnih stanovanj ter uvedbo zakonske definicije javnih najemnih in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj. Poleg tega prinaša posodobitev zakonodaje na področju regulirane najemnine, subvencioniranja najemnin ter statusa neprofitnih stanovanjskih organizacij in stanovanjskih zadrug.

Predlog Zakona je tesno povezan s predlogom Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, saj Stanovanjski zakon jasno določa posamezne vrste najemnih stanovanj, način njihove oddaje ter določanje najemnine.

Predlog Zakona prinaša spremembe pri izplačilu subvencij najemnine in kritju teh stroškov. Določa, da najemodajalec za višino subvencije najemnine zniža znesek najemnine, to višino pa najemodajalcu plača pristojna občina. Občine trenutno krijejo subvencije neprofitne najemnine, država pa krije subvencije prosto oblikovane najemnine, predvideva pa se obrat tega sistema. Občine bodo tako krile subvencije najemnine za tržna stanovanja, država pa bo krila subvencije najemnine za vsa javna najemna stanovanja in javna najemna oskrbovana stanovanja.

Po koncu koledarskega leta bodo občine lahko naknadno zahtevale povračilo iz državnega proračuna za sredstva, ki so jih izplačale kot subvencijo najemnine najemodajalcem iz vrst oseb javnega prava, medtem ko izplačana sredstva za plačilo subvencije najemnine najemodajalcem tržnih najemnih stanovanj krije proračun občine.

S spremembo, po kateri bodo občine krile subvencije najemnine za tržna stanovanja, država pa za javna najemna stanovanja (z izjemo službenih), se bodo izdatki občin za subvencije znižali. Po trenutni ureditvi občine krijejo subvencije za neprofitna stanovanja, v letu 2024 v višini 13.968.962 EUR, medtem ko država za tržna stanovanja plačuje 10.706.691 EUR. Predlagana sprememba bi občinam znižala stroške za približno 4,7 milijona evrov, po postopnem dvigu najemnin pa za približno 10 milijonov evrov.

Z vidika finančnih posledic je treba poudariti povišane prihodke lastnikov stanovanj zaradi prilagoditev najemnin, pri čemer izstopajo stanovanjski skladi in občine. Višje prilagoditve pri starejših stanovanjih bodo najbolj povečale prihodke lastnikov, ki imajo v lasti starejši fond. Ocenjuje se, da se bodo prihodki lastnikov po koncu prehodnega obdobja povečali za 20–40 %.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 8. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj(v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Temeljni cilj, ki ga  predloga Zakona zasleduje je zagotoviti ustrezne pogoje za dostopna najemna stanovanja. Med ključnimi pogoji je oblikovanje stabilnega, predvidljivega in primernega modela financiranja javne stanovanjske gradnje, ki bo omogočal dolgoročno načrtovanje in razvoj novih stanovanjskih projektov.

Predlog Zakona bo vzpostavil stabilen sistem javnega financiranja, neodvisen od nihanj na trgu, kar bo omogočilo zanesljivo načrtovanje in izvajanje investicij v gradnjo javnih najemnih stanovanj. S tem bodo ustvarjeni pogoji za izgradnjo 20.000 javnih najemnih stanovanj v prihodnjih 10 letih.

Ureja se zagotavljanje finančnih sredstev za nakup nepremičnin namenjenih rekonstrukciji, nakup zemljišč za gradnjo, gradnjo ter urejanje in prenovo obstoječih nepremičnin. Prav tako se omogoča sofinanciranje gradnje, plačilo stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča za gradnjo in za spodbude za gradnjo javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj.

Za izvedbo projektov gradnje in obnove predlog Zakon predvideva skupno 1 milijardo evrov, ki bo v proračunu RS zagotovljena v obdobju od leta 2025 do 2034, in sicer po 100 milijonov evrov letno. Finančna sredstva se lahko namenijo za vplačilo dodatnega namenskega premoženja v kapital Stanovanjskega sklada RS ter za mehanizem subvencioniranja obrestne mere pri zadolževanju prek Slovenske izvozne in razvojne banke. Do teh sredstev so upravičene občine, javni stanovanjski skladi, Stanovanjski sklad RS ter pravne osebe s statusom neprofitne stanovanjske organizacije. Sredstva se lahko uporabljajo za različne oblike zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj, vključno z njihovo gradnjo, nakupom in prenovo.

Določa se tudi dvoletni načrt porabe sredstev, ki mora biti usklajen z Nacionalnim stanovanjskim programom. V njem se na podlagi nacionalnega stanovanjskega programa opredeli podrobni načrt porabe sredstev namenjenih izvajanju projektov gradnje ali obnove ter ukrepi, načini in terminski plan za doseganje ciljev tega zakona. Načrt porabe sredstev, ki ga sprejme Vlada RS, služi kot podlaga za ustrezno proračunsko načrtovanje porabe sredstev v prihodnjih dveh letih.

Predlog Zakona ureja tudi nadzor in poročanje glede dodeljenih sredstev. Nadzor nad izvajanjem zakona izvaja ministrstvo, pristojno za stanovanjsko politiko, ki ima po zakonu posebna pooblastila za pridobivanje podatkov od porabnikov sredstev. Vlada RS mora enkrat letno poročati DZ RS o izvajanju zakona.

Poleg tega predlog Zakona predvideva poseben režim za brezplačno odsvajanje in obremenjevanje premoženja, ki je v lasti RS ali lokalnih skupnosti, v korist tretjih oseb javnega prava. Ta ukrep je namenjen zagotavljanju javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj.

Med drugim 11. člen predloga Zakona določa, da je, ne glede na določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, v korist RS, lokalne skupnosti ali javnega stanovanjskega sklada dovoljena brezplačna ustanovitev služnosti ali stavbne pravice na nepremičnini v lasti države, samoupravne lokalne skupnosti ali sklada za potrebe projektov gradnje ali obnove na podlagi tega zakona.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 8. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravil Urad Vlade RS za narodnosti.

S predlogom Zakona se želijo odpraviti ključne pomanjkljivosti veljavne ureditve, ki je v veljavi od leta 2007 in od tedaj ni bila spremenjena ali dopolnjena. Razloge za pripravo sprememb je mogoče strniti v štiri temeljne cilje, ki jih predlog Zakona zasleduje.

1. Prvi cilj je vzpostavitev novega instituta – občinskega koordinatorja za izboljšanje položaja romske skupnosti. Ta bo povezoval lokalne skupnosti z državnimi organi z namenom krepitve komunikacije, izmenjave mnenj ter dobrih praks, kar naj bi prispevalo k učinkovitejšemu reševanju izzivov, s katerimi se soočajo pripadniki romske skupnosti. Pogosto se je pokazala potreba po boljšem povezovanju med lokalno in državno ravnjo. Na novo se v medsebojno mrežo vključuje 25 občin z evidentiranimi romskimi naselji, koordinacijo pa bo prevzel državni organ, pristojen za narodnosti.
2. Drugi cilj je zagotoviti večjo politično reprezentativnost in legitimnost Sveta romske skupnosti RS, kar naj bi prispevalo k bolj demokratičnemu in učinkovitemu delovanju. Spremembe krepijo vlogo Sveta, pri čemer spoštujejo samoodločbo romske skupnosti, izraženo prek lokalnih volitev. Pomembna je tudi jasna opredelitev nalog in pristojnosti Sveta.
3. Tretji cilj je ureditev pravne podlage za sofinanciranje društev, zvez društev, medijev in drugih programov ter projektov, ki se nanašajo na izobraževanje, kulturo, socialo, bivanje, zdravstvo, informiranje, založništvo ter druge dejavnosti v korist romske skupnosti. Na pravno vrzel sta opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije in Inšpektorat za javni sektor – edina ustrezna rešitev je zakonska ureditev dodeljevanja sredstev.
4. Četrti cilj pa je pospešitev postopkov za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti.

Uvedba občinskega koordinatorja za izboljšanje položaja romske skupnosti je predvidena v občinah z evidentiranimi romskimi naselji – teh je trenutno 25. Med njimi so Beltinci, Brežice, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Ribnica, Rogašovci, Semič, Šalovci, Šentjernej, Škocjan, Tišina, Trebnje in Turnišče.

Koordinatorji bodo zaposleni na občinah, njihovo delo pa bo financirano iz državnega proračuna. Delovanje bo urejeno z vsakoletnim načrtom dela, koordinatorji pa se bodo povezovali v Svet koordinatorjev, ki ga vodi predstojnik Urada za narodnosti.

Med drugim novi 16.a člen omogoča pospešitev prostorskega urejanja evidentiranih romskih naselij in procesno posega v 121. in 123. člen Zakona o urejanju prostora, kadar se postopek občinskega prostorskega načrta začne zgolj za ta naselja. S tem bodo postopki za rešitev prostorskih izzivov v romskih naseljih potekali hitreje, kar bo pripomoglo k izboljšanju bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 18. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih.

Najpomembnejši cilj predloga Zakona je zagotavljanje reda, predvsem na športnih prireditvah, ter odprava nejasnosti in uskladitev določb zakona z drugimi predpisi.

Predlog opredeljuje pojem “nevarni predmet,” vključno s predmeti in snovmi, za katere obstaja tveganje zlorabe v nasprotju z njihovim namenom in posledično ogrožanje javnega reda ter varnosti. Prav tako uvaja dodatne pogoje za reditelje, kot so nekaznovanost in vozniško dovoljenje za kategorijo A pri rediteljih na motorjih, ter pristojnosti za evakuacijo in komuniciranje v slovenskem jeziku, na narodnostno mešanih območjih pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Določena je tudi obveznost organizatorjev, da zagotovijo novega reditelja, če trenutni ne izpolnjuje predpisanih pogojev, ter pristojnosti IRSNZ za nadzor izvajanja zakona in zagotavljanja reda na prireditvah.

Med cilje predloga Zakona spadajo:

• podaljšanje časovnega obdobja, za katero je mogoče oddati prijavo ali pridobiti dovoljenje za istovrstne prireditve na istem kraju,
• omogočanje zakonite izvedbe prireditev državnega ali lokalnega pomena, ki zaradi objektivnih razlogov niso bile vnaprej načrtovane, na primer sprejem športnikov,
• zagotavljanje zakonite izvedbe shoda ali prireditve, ki je bila prijavljena oziroma dovoljena, a zaradi objektivnih razlogov ni bila izvedena,
• jasnejša opredelitev pomena izrazov, kot so mednarodne športne prireditve ter naprave, ki lahko ogrožajo življenje, zdravje ljudi ali premoženje in
• uskladitev kazenskih določb z načelom zakonitosti v kaznovalnem pravu ter opredelitev prekrškov za nove kršitve zakona, skupaj z zvišanjem glob za prekrške.

S predlogom Zakona se dopolnjuje 12. člen, ki dodaja novo 4. točko, ki se glasi: »4. državni organi, lokalne skupnosti in panožne zveze za dogodke, ki vnaprej niso predvideni in načrtovani in so po svoji naravi državnega ali lokalnega pomena.«. Z dopolnitvijo prvega odstavka 12. člena ne bo potrebna prijava prireditev, ki jih organizirajo državni organi, lokalne skupnosti in panožne zveze, ki zaradi »svoje narave« vnaprej niso načrtovane, so pa organizirane v izredno kratkem času, in so po svoji naravi državnega ali lokalnega pomena, na primer sprejem športnikov. V praksi se je namreč izkazalo, da takih dogodkov, ki niso bili vnaprej predvideni in načrtovani, organizator ni pravočasno prijavil in je to predstavljalo prekršek po Zakonu o javnih zbiranjih.

Za najtežje prekrške se zvišuje tako spodnjo kot zgornjo mejo globe za odgovorne osebe – pravnih oseb, samostojnih podjetnikov, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter za odgovorne osebe v državnih organih ali samoupravnih lokalnih skupnostih, pa tudi za organizatorje – posameznike ter vodje shodov oziroma prireditev, ki storijo prekršek iz prvega odstavka 37. člena. V 38. in 39. členu se zvišujeta tudi spodnja in zgornja meja globe za organizatorja, kadar gre za pravno osebo, samostojnega podjetnika ali posameznika, ki opravlja dejavnost, s čimer se določa ustrezno visoka zgornja meja globe. Manj hudi prekrški so posebej opredeljeni, prekrškovnim organom pa je omogočeno izrekanje glob znotraj predpisanega razpona.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 15. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Cilj predloga Zakona je zagotoviti prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi s pomočjo gradbenih in tehničnih naprav, zvočnih in svetlobnih indikatorjev, pisnih informacij ter drugih ustreznih tehničnih rešitev. Obstoječi objekti v javni rabi ter tisti, za katerih rekonstrukcijo ni potrebno gradbeno dovoljenje, morajo biti prilagojeni invalidom vsaj v takšni meri, da so jim dostopne vse storitve, ki se izvajajo v teh objektih in so namenjene javnosti. Invalidi morajo do teh storitev imeti neoviran dostop znotraj objekta, pri čemer je treba upoštevati četrti odstavek 8. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI).

Med drugim predlog Zakona določa obveznost sprejema podzakonskega akta, s katerim se bodo določili minimalni standardi dostopnosti za že obstoječe objekte v javni rabi, namenjene invalidom (torej za objekte, ki se ne gradijo ali rekonstruirajo). Ta podzakonski akt sprejme minister, pristojen za področje graditve objektov. Ker je določanje standardov za objekte v javni rabi – tako tiste, ki se na novo gradijo, kot tudi tiste, ki se rekonstruirajo – že v pristojnosti tega ministra, je takšna rešitev logična in edina smiselna.

Nadalje je cilj predloga Zakona vzpostaviti pravno podlago za ukrepanje gradbene inšpekcije, ki bo po izteku 15-letnega roka iz 38. člena ZIMI lahko nadzirala dostopnost obstoječih objektov v javni rabi, tudi v primeru, ko se ti objekti ne bodo rekonstruirali.

Hkrati se predvidevajo tudi globe. Zavezanec za plačilo globe je lastnik ali upravljavec objekta ali dela objekta v javni rabi, ki ni prilagodil objekta, kar določa prvi odstavek novega 36.a člena. Prav tako je za prekršek odgovorna tudi odgovorna oseba lastnika ali upravljavca objekta ali dela objekta v javni rabi, kar določa drugi odstavek 36.a člena.

Globa za pravno osebo je določena v razponu od 2.500 do 40.000 eurov, za odgovorno osebo pa od 250 do 2.500 eurov. Višina globe je usklajena z globami za druge prekrške po ZIMI.

Skladno s tretjim odstavkom novega 36.a člena ZIMI inšpektor za prekršek iz prvega in drugega odstavka inšpekcijskemu zavezancu pred izrekom globe določi rok, v katerem mora inšpekcijski zavezanec prilagoditi objekt v javni rabi invalidom. Če inšpekcijski zavezanec v s strani inšpektorja določenem roku objekta v javni rabi ne prilagodi, se mu izreče globa.

Ko inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji, ki sodijo na delovno področje drugih ministrstev, so ti dolžni gradbeno inšpekcijo nemudoma obvestiti o zaznanih kršitvah dostopnosti objektov za invalide, še izhaja iz predloga Zakona.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 31. 3. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani DZ RS smo v pregled in pripombe prejeli predlog Zakona o gostinstvu (ZGos-1) (v nadaljevanju: Zakon).

Nove rešitve se nanašajo na obratovalni čas prehrambnih gostinskih prostorov, pri čemer omejitev rednega in podaljšanega obratovalnega časa prehrambnega gostinskega obrata ostaja materija pravilnika in splošnega akta občine. Prav tako je za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času potrebno soglasje občine. Obrazec za vlogo in obrazec za soglasje bo predpisal minister. Vključena je možnost posebnih dni, ko prehrambni obrat lahko obratuje v mejah podaljšanega obratovalnega časa brez soglasja občine.

Med drugim se s predlogom Zakona določa tudi posebne pogoje za prehrambno dejavnost v premičnem gostinskem obratu. V 12. členu je zapisano, da se prehrambna gostinska dejavnost lahko opravlja v premičnem gostinskem obratu izven javnih prireditev na območjih, ki jih določi občina zaradi pomanjkanja gostinske ponudbe ali določene vrste gostinske ponudbe.

Upoštevajoč, da zakonsko omogočanje gostinske dejavnosti v neustreznih objektih odstopa od običajne ureditve graditve in prostorskega načrtovanja ter da oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem povzroča neskladja na stanovanjskem trgu in negativno vpliva na okolico, ureditev oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem zajema:

• določitev obveznosti razpolaganja s soglasjem lastnika oziroma solastnikov stanovanja,
• določbo, da lahko v tri- in večstanovanjskih stavbah dejavnost opravlja le sobodajalec,
• zakonsko določeno časovno omejitev opravljanja dejavnosti posameznem stanovanju v eno- ali dvostanovanjski stavbi do 150 dni v koledarskem letu, v posameznem stanovanju v tri- in večstanovanjski stavbi pa do 60 dni v koledarskem letu,
• zakonsko pooblastilo občinam, da lahko, ne glede na zakonsko ureditev iz prejšnje alineje, določijo drugačno najvišje dovoljeno število dni v koledarskem letu za opravljanje te dejavnosti v določenem razponu in upoštevajoč različne vplive v eno- ali dvostanovanjski stavbi v primerjavi s tri- in večstanovanjskimi stavbami (najvišje dovoljeno število dni, določeno s splošnim aktom občine, je lahko med 30 in 90 dni v koledarskem letu za oddajanje v kratkotrajni najem stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi in med 30 in 180 dni v koledarskem letu za oddajanje v kratkotrajni najem stanovanja v eno- ali dvostanovanjski stavbi). Pri tem zakon določa podatke in dokumente, na katerih mora temeljiti splošni akt občine. V okviru zakona, ki bo urejal izvajanje uredbe, bo občinam omogočen dostop do podatkov o obsegu te dejavnosti, prejetih s strani spletnih platform kratkotrajnega najema.

28. člen predloga Zakona ureja podlago za omogočanje dostopa občin do podatkov sistema e-Turizem na način, da občine pridobijo podatke vsaka zase.

Predvideva se tudi določitev pristojnih inšpekcijskih organov in upravnih ukrepov ter kazenskih določb z določbo, da se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe. Določene pristojnosti so poverjene tudi občinskim inšpektoratom. Občinska inšpekcija namreč opravlja nadzor nad izvajanjem naslednjih določb tega zakona:

• glede časovne omejitve opravljanja dejavnosti sobodajalca (peti odstavek 5. člena tega zakona),
• glede opravljanja prehrambne dejavnosti v premičnem gostinskem obratu (prvi in drugi odstavek 12. člena tega zakona),
• glede izpolnjevanja pogoja vpisa v register in poslovanja z veljavno identifikacijsko številko nastanitvenega obrata v primeru oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem (15. člen tega zakona),
• glede izpolnjevanja pogojev za oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, razen določb, glede katerih opravlja nadzor stanovanjska inšpekcija v skladu s tretjim odstavkom tega člena (prvi in tretji do sedmi odstavek 18. člena tega zakona),
• glede izpolnjevanja obveznosti navedbe identifikacijske številke nastanitvenega obrata pri oglaševanju in sklepanju pogodb na daljavo (19. člen tega zakona),
• glede točnosti in popolnosti podatkov v registru, ki so obvezni podatki predloga za vpis v register, ter njihove skladnosti z dejanskim stanjem (četrti odstavek 23. člena tega zakona), v primeru nastanitvenih obratov v stanovanju.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete dovključno 9. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Dodana je določba, da se pouk slovenskega jezika in kulture organizira tudi za učence, ki so pripadniki romske skupnosti, kar bo pripomoglo k uspešnejši integraciji učencev Romov. Na podlagi zakonske spremembe bo mogoče v podzakonskem aktu šolam, ki jih obiskujejo učenci Romi, sistemizirati ure slovenskega jezika v večjem obsegu.

Predlog Zakona predvideva tudi nov predmet tehnika in digitalne tehnologije v nabor predmetov  obveznega programa osnovne šole. Cilj uvedbe predmeta tehnika in digitalne tehnologije predstavlja osvajanje digitalnih veščin ter ozaveščanje o nevarnostih in pasteh prekomerne uporabe elektronskih naprav.

V 31. členu predloga Zakona je predvidena tudi uvedba nove vsebine, ki jih mora vključevati letni delovni načrt. Gre za povezavo s črtanjem 60.d člena Zakona o osnovni šoli (vzgojni načrt šole) in ukinitvijo vzgojnega načrta kot samostojnega dokumenta. Po novem mora osnovna šola v letni delovni načrt vključiti tudi načrt vzgojnih dejavnosti, kar pomeni, da se vsebine vzgojnega načrta prenesejo v letni delovni načrt. Ta sprememba pripomore k zmanjšanju birokratskih obveznosti šol, hkrati pa zagotavlja, da se vzgojne dejavnosti in načrt njihovega izvajanja vsako leto revidirajo in posodabljajo skupaj z letnim delovnim načrtom. Kot obvezna sestavina letnega delovnega načrta se vključi tudi opis dejavnosti, ki jih bo šola izvajala za zagotavljanje kakovosti skozi samoevalvacijo.

Predlog Zakona v 12. členu ohranja mejo oddaljenosti od šole, pri kateri so učenci upravičeni do brezplačnega prevoza, in to na najmanj štirih kilometrih. Natančneje je določeno, da mora lokalna skupnost v primerih, ko organizacija prevoza ni mogoča ali ekonomsko upravičena, učencu povrniti stroške v višini mesečne vozovnice, v določenih primerih pa tudi kilometrino, kar podrobneje uredijo z internimi akti. Dodatno je vključeno določilo, da mora organizator prevoza zagotoviti odraslo spremljevalno osebo za otroke z življenjsko ogrožajočimi stanji. Sprememba člena je v skladu z zavezo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Varuhu človekovih pravic glede ureditve prevoza in spremljave za otroke s posebnimi potrebami.

Med drugim 24. člen predloga Zakona določa globe za pravne osebe. Dodatno se določi globa za šolo in odgovorno osebo če za učence z učnimi težavami ne prilagaja izobraževalnega dela, ne izvaja vzgojnih dejavnosti skladno s pravili šolskega reda in ne omogoča doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja otrokom, ki se jim prilagodi pedagoški proces zaradi zagotavljanja varnosti.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete dovključno 25. 3. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *