Predlogi predpisov

Na portalu eDemokracija je objavljen predlog Uredbe o regionalnih razvojnih programih (v nadaljevanju: Uredba). Predlog Uredbe je pripravilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Gre za predlog, ki določa minimalno obvezno metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa (RRP) ter način spremljanja in vrednotenja njegovih učinkov. Hkrati je določeno tudi, da je RRP temeljni razvojni dokument na regionalni ravni.

Predlog med drugim predvideva, da se RRP pripravi za območje razvojne regije in za obdobje večletnega finančnega okvirja.

Temeljna funkcionalna teritorialna enota za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja je tako razvojna regija, ki jo v enovito zaključeno prostorsko celoto združujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi ter na kateri je mogoče zagotoviti interesno sodelovanje razvojnih partnerjev. Regija skladno z drugim odstavkom 6. člena ZSRR-2 obsega občine, ki so vključene v teritorialno enoto NUTS 3 v okviru statistične teritorialne členitve RS, določene z Uredbo 1319/2013/EU.

S predlogom Uredbe je predvidena ureditev:

• vsebine in strukture RRP,
• postopka priprave RRP in
• spremljanja in vrednotenja učinkov RRP.

Med drugim je predvideno, da razvojni svet regije sprejme RRP potem, ko prejme mnenja ministrstva. Odločitev razvojnega sveta o regionalnem razvojnem programu naknadno potrdi svet regije, ki ga sestavljajo vsi župani v regiji in predsednik sveta samoupravne narodne skupnosti v regiji, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno četrtka, 7. 5. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

sporočamo, da je je bil na portalu eDemokracija objavljen predlog Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o pošiljkah odpadkov (v nadaljevanju: Uredba). Predlog je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

S predlagano Uredbo se določajo pristojni organi v Sloveniji, obveznosti v zvezi z izvajanjem uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter kazni.

Pri pošiljkah odpadkov iz Slovenije, namenjenih za odstranjevanje, inšpektorat, pristojen za varstvo okolja upošteva, da ima odstranjevanje odpadkov v Sloveniji prednost pred odstranjevanjem v tujini, če so za posamezno vrsto odpadkov v Sloveniji razpoložljive zadostne zmogljivosti objektov za odstranjevanje Če je za izvoz odpadkov v tujino izdano soglasje v skladu z Uredbo (EU) 2024/1157 in to ni v nasprotju z zgoraj navedenim načelom, inšpektorat pri odločanju izhaja iz tega, da imajo prednost za odstranjevanje v drugih državah članicah Evropske unije pred odstranjevanjem v državah zunaj EU.

Med drugim je s predlogom predvideno tudi, da mora prijavitelj izpolnjevati v soglasjih pristojnih organov določene pogoje v skladu z drugim odstavkom 10. člena Uredbe (EU) 2024/1157 in zagotoviti, da tudi prevoznik ali odgovorna oseba prevoznika izpolnjujeta pogoje iz teh soglasij in druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz odpadkov.

K predlogu Uredbe sta priloženi tudi naslednji prilogi:

• PRILOGA 1: Vzorec table za označevanje tranzita pošiljk odpadkov preko meja (v nadaljnjem besedilu: tabla) in pravilen način njene namestitve
• PRILOGA 2: Merila za nezanemarljive količine odpadkov

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno torka, 28. 4. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Sporočamo, da je je bil na portalu GOV.si objavljen predlog Akcijskega načrta Strategije digitalnih javnih storitev 2030, verzija 2026 (v nadaljevanju: Akcijski načrt), ki ga je pripravilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Vlada RS je v decembru 2022 sprejela Strategijo digitalnih javnih storitev 2030 (SDJS 2030). Dokument predstavlja ključni korak k modernizaciji državne uprave in izboljšanju uporabniške izkušnje državljanov ter podjetij pri poslovanju z državo. S posodobljenim Akcijskim načrtom se poizkuša pospešiti digitalno preobrazbo, zagotoviti večjo dostopnost storitev in uvesti napredne tehnološke rešitve, ki bodo poenostavile vsakodnevne procese.

SDJS 2030 predvideva pripravo ter redno posodabljanje Akcijskega načrta, v katerem so zbrani ključni ukrepi za pospešitev digitalizacije javnih storitev v Sloveniji do leta 2030. V ospredju so predvsem tisti ukrepi, ki bodo v naslednjih dveh do treh letih najbolj vplivali na digitalno preobrazbo javnega sektorja, družbe in širšega ekosistema deležnikov. Prva različica Akcijskega načrta je bila sprejeta 30. 8. 2023. Druga različica, ki je predmet tega poziva, vključuje 128 ukrepov, pripravljenih s strani 29 vsebinsko pristojnih institucij. Za vsak ukrep so že določeni nosilci, časovni okviri in finančne ocene.

Skupna finančna vrednost vseh vsebovanih ukrepov je 293.604.282,93 EUR skupaj z DDV. Doslej je bilo za te ukrepe že porabljenih 115.883.864,67 EUR, povprečna stopnja implementacije je 62 %, 22 ukrepov je že zaključenih.

V Akcijski načrt lahko vsebinsko pristojni nosilci uvrstijo samo ukrepe, ki so že v izvajanju ali jih imajo že potrjene v svojih načrtih in imajo za to zagotovljene tudi kadrovske in finančne vire. V Akcijskem načrtu niso vsebovani ukrepi kjer ne bi bili jasno določeni nosilci ter časovni in finančni okviri za izvedbo, ali kjer ne bi bilo možno opredeliti njihovega vpliva na digitalizacijo javnih storitev v prihodnjih 2-3 letih oz. vpliva na digitalno preobrazbo javnega sektorja in družbe ter širši ekosistem s tem povezanih deležnikov v Sloveniji do leta 2030. V Akcijski načrt tudi ne sodijo redne aktivnosti ali tekoče vzdrževanje sistemov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno torka, 31. 3. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Sporočamo, da je je bil na portalu eDemokracija objavljen predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev (v nadaljevanju: Zakon). Predlog Zakona je pripravilo Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije.

Predlog Zakona ureja dostopnost osnovnih bančnih storitev, ki jih bodo morale zagotavljati kreditne institucije, in sicer z vzpostavitvijo mreže gotovinskih točk za potrošnike ter ločeno mreže gotovinskih točk za ponudnike blaga in storitev. Kot gotovinske točke se bodo upoštevali bankomati, bančne poslovalnice ter druge poslovalnice (na primer pošte), kadar na podlagi pogodbenega razmerja z bankami omogočajo izvajanje osnovnih bančnih storitev. Predlog določa tudi merila za razporeditev teh točk po državi ter tehnične in operativne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati bankomati in poslovalnice.

Poleg tega je predvidena omejitev plačevanja nekaterih nadomestil, in sicer predlog določa, da so dvigi ali pologi bankovcev na bankomatu katerekoli kreditne institucije do vključno pet dvigov ali pologov na mesec za potrošnika brezplačni. Brezplačni za potrošnike bodo tudi dvigi ali pologi bankovcev, kakor tudi dva dviga in dva pologa kovancev mesečno do višine 50 kovancev na polog ali dvig v poslovalnici katerekoli kreditne institucije ali druge poslovalnice (na primer pošte).

Predlog hkrati vzpostavlja tudi pravila, ki ponudnike blaga in storitev, vključno s ponudniki digitalnih vsebin, zavezujejo k omogočanju vsaj enega elektronskega načina plačila pri transakcijah v evrih, tako za potrošnike kot za druge uporabnike. S tem se slovenski plačilni sistem posodablja in približuje evropskim digitalnim standardom, hkrati pa se ohranja možnost uporabe gotovine. Predlagana ureditev ne posega v obveznost sprejemanja gotovine na prodajnih mestih, razen v posebej določenih izjemah, ki jih zakon izrecno opredeljuje.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno ponedeljka, 13. 4. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Sporočamo, da je je bil na portalu eDemokracija objavljen predlog Uredbe o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Uredba).

Gre za predlog Uredbe, ki določa vsebino operativnega programa gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in strategije za oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadih voda v delu, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo. Prav tako ureja oskrbovalne standarde, normative in tehnične, vzdrževalne, organizacijske in druge ukrepe za izvajanje oskrbe s pitno vodo.

Nadalje se s predlagano Uredbo določa tudi:

• pogoje za lastno oskrbo s pitno vodo, ki ni gospodarska javna služba,
• merila za določitev aglomeracij za oskrbo s pitno vodo,
• način in kriteriji za pogostost postavitve pitnikov,
• obveznosti občin in izvajalcev oskrbe s pitno vodo pri opravljanju oskrbe s pitno vodo,
• vsebinske sklope programa oskrbe s pitno vodo,
• vsebinske sklope letnega poročila o izvajanju oskrbe s pitno in
• vsebinske sklope poročila o doseženih standardih opremljenosti.

Med drugim predlagana Uredba ureja tudi priključevanje na javni vodovod. Pri tem je določeno, da mora občina na območju javnega vodovoda zagotoviti infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo, ki omogoča priključitev objektov na javni vodovod, pri čemer dolžina priključka ne sme presegati 100 metrov.

Občina mora pri načrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda prednostno zagotoviti širitev območja obstoječega javnega vodovoda.

Poleg tega je v predlogu predvidena ureditev rezervnih zmogljivosti in količine pitne vode. Občina je pri tem dolžna načrtovati rezervne zmogljivosti javnega vodovoda, kjer poleg aglomeracij upošteva tudi obstoječa in predvidena stavbna zemljišča, namenjena za gradnjo stavb in gradbeno inženirskih objektov, za katere je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno petka, 10. 4. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj smo v pregled prejeli Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o regionalnih razvojnih agencijah (v nadaljevanju: Pravilnik). Novelacija Pravilnika sledi sprejemu novele Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki so ga poslanke in poslanci sprejeli na 129. izredni seji DZ RS v sredo, 11. 2. 2026.

Novosti predloga Pravilnika predstavljajo spremembe minimalnih pogojev za opravljanje splošnih razvojnih nalog regionalnih razvojnih agencij in spremembe meril in normativov za financiranje splošnih razvojnih nalog ter določitev ocene vrednost splošnih razvojnih nalog v regiji. Na ta način bo mdr. zagotovljena tudi večja preglednost financiranja splošnih razvojnih nalog.

Vabimo vas k oddaji mnenj in pripomb. Rok za oddajo pripomb je do vključno srede, 18. 3. 2026, do 13. ure, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

***

Sporočamo, da je je bil na portalu eDemokracija objavljen predlog Uredbe o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (v nadaljevanju: Uredba).

Kot ključno spremembo izpostavljamo, da se s predlagano Uredbo ukinja obstoječa ureditev, ki temelji na koncesijskem modelu izvajanja gospodarskih javnih služb. Predlagana Uredba tako nadomešča veljavno Uredbo o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb ter vzpostavlja nov model izvajanja gospodarske javne službe:

• prek Direkcije RS za vode ali
• podjetja v 100-odstotni lasti RS, ki ima izključno pravico za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda.

Predlagana Uredba med drugim natančno ureja način in pogoje izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda. Določa obliko izvajanja gospodarskih javnih služb, območje njihovega izvajanja ter predmet in obseg nalog, ki jih izvajalec opravlja. Predvidena je tudi ureditev uporabe vodne infrastrukture in vodnih ter priobalnih zemljišč v lasti države za potrebe izvajanja javnih služb, obveznosti izvajalca glede ravnanja z vodnim javnim dobrim ter način izvajanja javnih služb na podlagi letnega programa dela.

Hkrati so posebej določene naloge izvajalca v primeru naravnih nesreč zaradi škodljivega delovanja voda ter viri financiranja izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb, obveznosti poročanja izvajalca in sistem nadzora in spremljanja izvajanja gospodarske javne službe.

V prehodnih določbah predlagana Uredba določa postopno uporabo nove ureditve po posameznih območjih, vezano na iztek veljavnih koncesijskih razmerij, do takrat pa se gospodarske javne službe še naprej zagotavljajo na podlagi veljavnih koncesijskih pogodb in prejšnje uredbe.

Po oceni pristojnega ministrstva bo, za nemoteno izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda, v prihodnjih letih treba zagotoviti približno 60 milijonov eurov letno.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno torka, 17. 3. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Sporočamo, da smo s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v pregled in pripombe prejeli predlog Uredbe o metodologiji za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028 (v nadaljevanju: Uredba).

Predlog Uredbe opredeljuje kriterije za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema. Določa tudi kazalnike za ocenjevanje visoke nedostopnosti stanovanj ter obsežnosti njihove uporabe za kratkotrajni najem, skupaj z metodologijo izračuna, pragovnimi vrednostmi in uradnimi evidencami, iz katerih se pridobivajo podatki. Poleg tega natančno določa obdobje oziroma presečni datum obravnavanih podatkov ter postopek priprave in izdaje seznama občin.

Predlagana Uredba se tako uporablja za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028.

Med drugim se s predlogom Uredbe določa tudi, da minister, pristojen za stanovanjsko politiko, skupaj z ministrom, pristojnim za gostinstvo, na podlagi te uredbe in analize podatkov do 30. aprila izda sklep, s katerim določi seznam občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028. Sklep se objavi v Uradnem listu RS.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno ponedeljka, 9. 3. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Skupina poslank in poslancev je v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) (v nadaljevanju: Zakon).

Predlog Zakona prinaša tri osrednje sklope sprememb, katerih cilj je jasneje, učinkoviteje in pravno bolj dosledno urediti postopke izdaje okoljevarstvenih dovoljenj za naprave z možnimi vplivi na okolje. Hkrati uvaja tudi natančnejše sankcije za primere, ko upravljavci ne izpolnjujejo obveznosti, določenih v ZVO‑2:

• Jasnejša ureditev prehoda naprav pod 110. člen ZVO‑2: Predlog Zakona bolj pregledno določa ravnanje v primerih, ko naprava zaradi sprememb v obratovanju ali zaradi spremembe predpisa postane zavezana k pridobitvi dovoljenja po 110. členu ZVO-2. S tem se odpravljajo dosedanje nejasnosti, krepi pravna varnost upravljavcev in pristojnih organov, določba pa je tudi redakcijsko izboljšana.
• Uvedba novega prekrška zaradi neizpolnitve obveznosti iz 110. člena: V 259. členu se dodaja nova 16. točka, ki sankcionira primere, ko upravljavec z dovoljenjem po 126. členu ne ravna v skladu s spremenjenim predpisom in ne pridobi dovoljenja po 110. členu. S tem se odpravlja prekrškovna vrzel ter omogoča učinkovitejši nadzor nad napravami z večjimi vplivi na okolje.
• Prehodna ureditev za obstoječe upravljavce: Prehodna določba velja za upravljavce, ki imajo ob uveljavitvi predloga Zakona dovoljenje po 126. členu ZVO‑2 in bi morali zaradi sprememb okoljskih predpisov po pravnomočnosti tega dovoljenja že pridobiti dovoljenje po 110. členu ZVO‑2. Zanje se določa, da morajo postopek pridobitve dovoljenja po 110. členu pravnomočno zaključiti najpozneje v dveh letih po uveljavitvi zakona. Če tega ne storijo, dovoljenje po 126. členu preneha veljati z dnem izteka roka, kar resorno ministrstvo ugotovi z odločbo. Prehodna ureditev omogoča ustrezen prehod na strožji režim dovoljenj ob upoštevanju dejanskega stanja na področju okoljskih standardov. Z novelo ZVO‑1F je bila potreba po takojšnji uskladitvi prepoznana že leta 2015, vendar v praksi do nje ni prišlo.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno četrtka, 26. 2. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Skupina poslank in poslancev je v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (v nadaljevanju: Zakon).

Predlagan Zakon uvaja možnost, da javni zavod v izjemnih primerih začasno sklene pogodbo o sodelovanju z drugim izvajalcem, ki ima ustrezno dovoljenje za izvajanje nenujnih prevozov.

Javno zdravstveno službo primarno izvajajo javni zdravstveni zavodi. Kadar ti zaradi obsega potreb ne morejo zagotoviti vseh storitev, se v mrežo vključijo tudi zasebni izvajalci s koncesijo, ki jo podeli Ministrstvo za zdravje na sekundarni ravni oziroma občine na primarni ravni.

V predlogu Zakona je še navedeno, da: »Zaradi splošnega pomanjkanja kadrov na trgu delovne sile, ki se kaže tudi na področju zagotavljanja kadrov za izvajanje dejavnosti nenujnih reševalnih prevozov in sanitetnih prevozov obstaja tveganje, da bi lahko prišlo do prehodnih motenj pri zagotavljanju storitev prevozov pacientov, saj nekateri JZZ zaradi kadrovskega deficita ne bodo mogli sami zagotavljati potrebnega obsega storitev, obstoječi podizvajalci, ki nimajo koncesije za opravljanje dejavnosti, pa ne bodo mogli skleniti pogodbe z ZZZS. Še posebej so pri tem izpostavljena območja manjših lokalnih skupnosti, ki so oddaljene od urbanih središč, kjer dejavnost izvajajo predvsem JZ. Položaj dializnih in onkoloških, pa tudi drugih bolnikov bi se po informacijah nekaterih izvajalcev zdravstvenih storitev, direktorjev zdravstvenih domov in predstavnikov organizacij bolnikov lahko poslabšal po 21. 5. 2026, ko bo začela veljati novela ZZDej-N, ker lokalne skupnosti niso uspele pravočasno ustrezno organizirati izvajanja nenujnih reševalnih prevozov in sanitetnih prevozov.«.

V javni mreži nenujnih reševalnih in sanitetnih prevozov deluje 62 izvajalcev (43 JZZ in 19 zasebnih izvajalcev). Poleg njih ima dovoljenje za prevoze še 28 gospodarskih subjektov, od tega 22 za vse vrste prevozov in 6 le za sanitetne prevoze. Gre za razmeroma veliko število zasebnih izvajalcev, ki sodelujejo tako z JZZ kot s koncesionarji.

V letu 2025 je bilo opravljenih 857.697 storitev nenujnih reševalnih prevozov (502.825 primerov), za katere je bilo iz zdravstvene blagajne izplačanih 63,7 mio evrov, kar je 11 % več kot leto prej. Največji delež predstavljajo prevozi z reševalnim vozilom s spremstvom: JZZ so opravili 24 mio evrov storitev, zasebni izvajalci pa 22 mio evrov. Sledijo sanitetni prevozi na dializo (5,9 mio evrov). Razmerje izvedenih storitev je 58 % JZZ in 42 % koncesionarji, pri ostalih sanitetnih prevozih pa JZZ opravijo 67 % vseh storitev.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno četrtka, 26. 2. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *