Predlogi predpisov

S strani DZ RS smo v pregled in pripombe prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: Zakon).

Med pomembnejšimi spremembami je predvideno, da bo ministrstvo pristojno za prostor skupaj z medresorsko skupino prevzelo usklajevalno vlogo državnih nosilcev urejanja prostora – ne le pri pripravi državnih prostorskih načrtov (DPN), temveč tudi pri občinskih prostorskih načrtih (OPN). Nosilci urejanja prostora bodo morali zagotoviti svoje zahteve v digitalni, prostorsko predstavljeni obliki, vključeni v državni prostorski informacijski sistem (PIS).

Roki za izdajo mnenj v postopkih prostorskega načrtovanja bodo omejeni na 30 dni. Nosilec urejanja se lahko tudi odpove podaji mnenja, s čimer avtomatsko soglaša s predlagano rešitvijo. Mnenju občine se podeljuje večja teža, saj bo ta lahko sodelovala na ustni obravnavi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kjer jo bo zastopal občinski urbanist. To omogoča boljšo preglednost in razjasnitev dvomov v zvezi s prostorskimi akti.

Predlog Zakona prinaša tudi možnost ciljno usmerjenih sprememb OPN, ki ne bodo zahtevale celovite priprave vseh postopkov, kar bo olajšalo in pospešilo sprejemanje manjših sprememb. Poleg tega se uvaja možnost sočasne lokacijske obravnave sprememb OPN, OPPN ali lokacijske preveritve ter gradbene dokumentacije, kar omogoča enoten postopek za usklajevanje prostorskega akta in dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Vodenje takega postopka bo v domeni občine.

Predvidena je tudi omejitev obdobja za izvedbo komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč na največ 10 let. To spodbuja učinkovitejše načrtovanje občin ter večjo pravno varnost za lastnike zemljišč. Občine bodo imele možnost, da si del sredstev za opremljanje zagotovijo vnaprej z akontacijo.

Za dodatno spodbudo k aktiviranju zazidanih zemljišč se predvideva uvedba takse za neizkoriščena stavbna zemljišča. Občine bodo odloke morale sprejeti po vzpostavitvi evidence stavbnih zemljišč, najpozneje do leta 2026, lahko pa tudi prej.

Prav tako bodo občine morale v dveh letih po uveljavitvi predlaganega Zakona pripraviti načrt preskrbe z zemljišči. Ta bo temeljil na OPN in drugih razvojnih dokumentih ter bo predstavljal pomemben instrument občinskega prostorskega razvoja in izvedbe.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 9. 7. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport smo v pregled in pripombe prejeli osnutek Programa ukrepov za izvajanje strategije razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025 – 2030 (v nadaljevanju: Program).

Zakon o socialnem podjetništvu v šestem odstavku 7. člena določa, da Program pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami. Ob tem naj poudarimo, da je Program vsebinsko vezan na Strategijo razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025–2035, ki ste jo v presojo prejeli 21. 2. 2025.

Zakon določa, da Vlada RS sprejme strategijo za desetletno obdobje, medtem ko pristojno ministrstvo pripravi program ukrepov za posamezno koledarsko leto oziroma načrtovalno obdobje. V 32. členu zakon natančneje opredeljuje vsebinska področja izvajanja ukrepov za spodbujanje razvoja socialne ekonomije oziroma podjetništva. V osnutek Programa so tako vključeni načrtovani ukrepi pristojnega ministrstva na vsebinskih področjih, kot jih predvideva zakon, ter usklajeni s cilji predlagane strategije in ukrepi, ki so bili podani v okviru medresorskega usklajevanja predloga strategije.

Osnutek Programa je bil predstavljen tudi Svetu za socialno ekonomijo, ki skladno s tretjim odstavkom 7. člena zakona podaja mnenje k programu ukrepov. Na seji sveta je bil sprejet sklep, da sta tako strategija kot Program pripravljena na način, ki omogoča nadaljnje medresorsko usklajevanje. Ob tem so člani sveta podali pobudo, da se v usklajevanje vključijo tudi resorji, ki jih zakon sicer ne navaja kot pristojne za področje socialne ekonomije, vendar lahko s svojimi pristojnostmi pomembno prispevajo k njenemu razvoju.

Med drugim je v osnutku Programa predviden Cilj 1: Povečana prepoznavnost socialne ekonomije in socialnega podjetništva. Med operativne cilje v okviru Cilja 1 spada tudi okrepljeno projektno-razvojno sodelovanje med različni pravnoorganizacijskimi oblikami organizacij socialne ekonomije, občinami, podjetji, javnimi institucijami.

Ukrepi za spodbujanje socialnega podjetništva vključujejo tako finančne kot tudi druge podporne instrumente, namenjene promociji socialnega podjetništva, razvoju sistema informiranja in izobraževanja na tem področju, ter zagotavljanju sredstev za vzpostavitev sklada za spodbujanje njegovega razvoja.

Poleg tega zajemajo tudi razvoj podpornih storitev za socialna podjetja, med drugim storitve za ustanavljanje novih socialnih podjetij ter svetovalne storitve pri prestrukturiranju podjetij, ki začasno ne izpolnjujejo pogojev iz tega zakona.

Ukrepi vključujejo tudi spodbujanje sodelovanja občin pri izvajanju politik in ukrepov socialnega podjetništva, iskanje novih poslovnih priložnosti za socialna podjetja – vključno z raziskavami trga – ter preučevanje možnosti za izvajanje javnih storitev v okviru socialnih podjetij.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 17. 6. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletni strani eDemokracija je bil objavljen predlog Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2025-2028, ki so ga pripravili na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Občine so upravičene do sredstev za ukrepe na različnih področij, med drugim so občine upravičene do sredstev za:

• energetske sanacije večstanovanjskih in stanovanjsko-poslovnih stavb,
• naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost, pri čemer bo od leta 2026 dalje pogoj za upravičenost do sredstev veljavna celostna prometna strategija,
• sofinanciranje nakupa vozil, ki ne oddajajo emisij ogljikovega dioksida, in vzpostavitve polnilne infrastrukture,
• ukrepe posodobitve javnega potniškega prometa,
• sofinanciranje izvajanja mehkih ukrepov trajnostne mobilnosti, kamor uvrščamo denimo informiranje in ozaveščanje in tudi pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov za ureditev okolice vozlišč javnega potniškega prometa,
• sofinanciranje naložb v samooskrbne sončne elektrarne,
• podporo pri uvajanju krožnega gospodarstva,
• ukrepe prilagajanja podnebnim sprememb glede biotske pestrosti in ohranjanja ekosistemov itd.

Sestavni del predloga Odloka je Program porabe sredstev za obdobje med 2025 in 2028, ki natančneje razdeljuje sredstva v sklope posameznih področij in nato še ukrepov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 1. julija na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani DZ RS smo v mnenje prejeli predlog Podnebnega zakona (v nadaljevanju predlog), ki ga je v DZ RS vložila Vlada RS.

Kot so ob sprejetju predloga na seji Vlade RS zapisali na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Podnebni zakon predstavlja »enega ključnih dokumentov prihodnjega desetletja, katerega cilj je zagotoviti dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnostni gospodarski razvoj v luči podnebnih izzivov«.

Predlog med drugim prinaša tudi nekaj določb, ki vsaj posredno zadevajo delovanje občin, zato jih izpostavljamo v nadaljevanju.

Skladno s predlogom državni organi in organi lokalni skupnosti pri sprejemanju in izvajanju podnebnih politik upoštevajo načela komplementarnosti, vključevanja, družbene sprejemljivosti in pravičnosti ter enakopravnosti in nediskriminatornosti.

Predlog v 13. členu predvideva izdelavo Strategije prilagajanja podnebnim spremembah, ki jo bo pripravljalo pristojno ministrstvo. Ob tem pa predlog v 15. členu določa tudi pripravo regionalnih akcijskih načrtov prilagajanja podnebnim spremembam, ki vsebuje ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam na regionalni ravni in ga bo morala imeti vsaka razvojna regija. Pripravljal ga bo posamezni Svet regije, ki ga – skladno tudi z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – sestavljajo župani občin posamezne regije. Za pripravo akcijskega načrta bo lahko Svet regije sicer pooblastil regionalno razvojno agencijo ali lokalno energetsko agencijo.

Občinski akti bodo morali biti usklajeni s cilji in usmeritvami, ki so določeni v veljavni Dolgoročni podnebni strategiji, predlagani Strategiji prilagajanja podnebnim spremembam in predlaganemu regionalnem akcijskemu načrtu ter s cilji in usmeritvami iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

19. člen predloga določa, da lahko ministrstvo od občine zahteva pridobitev mnenja nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju podnebnih sprememb, in sicer v povezavi z izvedbo občinskih projektov, ki jih sofinancira država. Tako mnenje za občino sicer ne bo zavezujoče. Kot je zapisano v obrazložitvi predloga, je pridobitev takega mnenja tudi način za izboljšanje predlaganega občinskega projekta.

V 29. členu predloga je predvidena ustanovitev Podnebnega sklada, ki bo financiral in sofinanciral izvajanje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb. Sredstva Podnebnega sklada bodo lahko z neposredno pogodbo dodeljena tudi občinam in posrednim proračunskim uporabnikom, ki jih je ustanovila občina (npr. javni zavodi).

69. člen določa, da poleg države tudi občine spodbujajo doseganje podnebnih ciljev, in sicer s proračunom občine.

V prilogi predloga Podnebnega zakona so priloženi tudi osnutki podzakonskih aktov, ki bodo morali biti sprejeti na podlagi Podnebnega zakona. Med drugim so priložena tudi izhodišča Pravilnika o določitvi načina izdelave, financiranja in vsebine akcijskih načrtov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 19. 6. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v mnenje prejeli osnutek opredelitve oz. osnutek stališča RS do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 glede sistema pogojevanja, vrst ukrepov v obliki neposrednih plačil, vrst ukrepov v določenih sektorjih in razvoja podeželja ter letnih poročil o izvajanju, ter Uredbe (EU) 2021/2116 glede upravljanja podatkov in interoperabilnosti, začasnih ustavitev izplačil, letnih poročil o izvajanju, pregledov ter sankcij (v nadaljevanju sveženj poenostavitev skupne kmetijske politike).

RS podpira predlog svežnja za poenostavitev skupne kmetijske politike (SKP), ki ga je Evropska komisija predstavila maja 2025 z namenom zmanjšanja administrativnih bremen za kmete in pristojne organe ter povečanja prožnosti izvajanja SKP.

Ključni poudarki predloga so poenostavitve za male kmete (višja pavšalna plačila in manj zahtev glede pogojenosti), večja prožnost pri okoljskih ukrepih ter uvedba hitrih kriznih plačil za boljše odzivanje na naravne nesreče in tudi tržne motnje.

RS pozdravlja nadaljnjo digitalizacijo SKP in načelo »enkrat poročaj, večkrat uporabi«, ki naj bi še dodatno zmanjšala upravne obremenitve.

Predlog sveženja predvideva večjo prožnost držav članic pri spremembah strateških načrtov, ukinitev letne potrditve smotrnosti in poenostavitve postopkov kontrole (največ en pregled na terenu letno, večja uporaba satelitskega spremljanja). Predlagane spremembe naj bi zagotovile lažji dostop do finančnih instrumentov, hitrejše prilagajanje nacionalnih politik in bolj učinkovito podporo za trajnostno, konkurenčno in digitalizirano kmetijstvo, ob hkratnem ohranjanju visokih okoljskih standardov in ciljev trajnostne preobrazbe sektorja.

RS v osnutku opredelitve sicer opozarja, da bo treba v nadaljnji obravnavi predloga svežnja o poenostavitvi SKP rešiti še nekatera odprta vprašanja – to so npr. vzpostavitev sistema za upravljanje podatkov, zagotavljanje interoperabilnosti, jasna opredelitev sprememb strateških načrtov, časovni okviri in vključitev novih intervencij, določitev sredstev za krizna plačila ter pogoji za izvajanje ob naravnih nesrečah in finančna usklajenost ukrepov.

Rok za oddajo pripomb je do četrtka, 12. junija, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

***

S  strani Komisije za preprečevanje korupcije smo v pregled in pripombe prejeli osnutek Akcijskega načrta za uresničevanje Resolucije o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: Akcijski načrt).

Komisija za preprečevanje korupcije je v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje, Ministrstvom za javno upravo ter predstavniki javnega in zasebnega sektorja ter nevladnih organizacij pripravila osnutek Akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o preprečevanju korupcije, sprejete v DZ RS 28. 3. 2025. Na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije mora KPK Akcijski načrt sprejeti do 28. 6. 2025.

Proces priprave Resolucije se je začel konec leta 2021. Vključeval je 18 delovnih skupin z okoli 125 predstavniki različnih deležnikov. Skupine so po posameznih področjih (npr. zdravstvo, gospodarstvo, javne finance, lokalna samouprava) prepoznale ključna korupcijska tveganja in oblikovale strateške usmeritve za njihovo odpravo.

Jeseni 2023 je bil osnutek Resolucije predan Ministrstvu za pravosodje, ki ga je posredovalo Vladi RS. Januarja 2024 se je začela priprava akcijskega načrta, ki temelji na delu istih delovnih skupin. Dokument je zasnovan kot petletni strateški načrt s konkretnimi, merljivimi ukrepi za krepitev integritete in preprečevanje korupcije.

Med drugim se z osnutkom Akcijskega načrta kot enega izmed ciljev določa, da je za trajnostni razvoj in zagotavljanje kakovostnega okolja za prihodnje generacije treba upoštevati in spoštovati javni interes v vseh fazah prostorskih in gradbenih postopkov ter v postopkih varstva okolja. Nedovoljene vplive in korupcijo je treba omejiti tako pri pripravi sistemskih dokumentov kot tudi v posameznih postopkih prostorskega načrtovanja in izdaje okoljevarstvenih dovoljenj ter postopkih presoje vplivov na okolje. Pri vsem navedenem je treba še posebej učinkovito upravljati tudi tveganja za nastanek nasprotja interesov, ki so še posebej prisotna v postopkih na lokalni ravni.

Postopki upravljanja javnega premoženja, še posebej, kadar vključujejo neposredni stik s strankami, se morajo izvajati zakonito, z omejitvijo potencialnih nedovoljenih vplivov, nasprotja interesov, nedovoljenih daril ter drugih tveganj za korupcijo in kršitve integritete. Glede upravljanja javnega premoženja se določa, da mora biti upravljanje javnega premoženja, med drugim v postopkih javnega naročanja in dodeljevanja javnih sredstev, transparentno in gospodarno ter mora upoštevati načelo enakopravne obravnave z omejitvijo tveganj za korupcijo in kršitev integritete, nasprotja interesov in nedovoljenih vplivov, vključno s političnimi vplivi. Javna sredstva morajo biti pri tem razdeljena na podlagi vnaprej opredeljenih objektivnih meril.

Hkrati je predvideno, da morajo tako Integriteta kot tudi družbena odgovornost in skladnost poslovanja postati vodilo poslovanja gospodarskih družb v RS. Gospodarske družbe morajo ta temeljna vodila aktivno udejanjati v svojem celotnem delovanju na podlagi načrtovanega ter vzpostavljenega sistema upravljanja skladnosti in integritete pri poslovanju

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 13. 6. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani DZ RS smo v pregled in pripombe prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (v nadaljevanju: Zakon) (2196-IX).

Predlog Zakona je usmerjen v prilagoditev postopkov dovoljevanja gradnje sodobnim potrebam, predvsem z uvajanjem digitalne podpore preko sistema eGraditev, ki bo z 6. januarjem 2026 deloval na območju celotne Slovenije. Namen sprememb je izboljšati učinkovitost in preglednost postopkov, zagotoviti lažji dostop do informacij in omogočiti enostavnejše upravljanje postopkov preko prostorskega informacijskega sistema.

Ključni cilji sprememb so:

• izboljšanje učinkovitosti mnenjedajalcev pri presoji skladnosti projektov z zakonodajo;
• odprava ugotovljenih ovir v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj;
• večja fleksibilnost pri izvajanju gradnje z določenimi dovoljenimi manjšimi odstopanji;
• razširitev možnosti za nujno rekonstrukcijo po naravnih nesrečah;
• okrepitev nadzora nad manjšimi rekonstrukcijami;
• posodobitev določb glede pridobitve domneve izdanih dovoljenj za objekte, zgrajene pred letom 1995, za katere ni bilo odrejeno njihovo odstranjevanje;
• poenostavitev in izboljšanje delovanja gradbene inšpekcije.

Med drugim spremembe urejajo tudi razmejitev pristojnosti med občinskimi in državnimi inšpektorati. Pristojnost se določa glede na sprejem prostorskega akta – če gre za občinski akt, je pristojen občinski inšpektorat, če pa za državni prostorski načrt, je pristojen gradbeni inšpektorat. Ta del novele je usklajen z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3), saj mora inšpektor pri nadzoru upoštevati vse prostorske predpise, ki vplivajo na skladnost gradnje.

Pomembna novost je tudi jasneje določena dolžnost medsebojnega obveščanja med pristojnimi inšpektorji prek sistema eGraditev, zlasti v primerih, kjer si pristojnost delita občinski in gradbeni inšpektor. Ob pričetku inšpekcijskega postopka morata oba posredovati obvestilo v sistem eGraditev, kar obenem predstavlja tudi javno obvestilo o nadzoru na določenem objektu. Ta obveznost se začne uporabljati tri leta po uveljavitvi zakona, v vmesnem času pa bo obveščanje potekalo elektronsko, a le za postopke, vezane na nezahtevne objekte.

Z načrtovanimi spremembami zakonodajalec stremi k jasnejšim pravnim normam, zmanjšanju nejasnosti in raznolikih razlag ter povečanju pravne varnosti vseh udeležencev v postopkih gradnje.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 4. 7. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) smo danes v pregled in pripombe prejeli predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvi Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice (v nadaljevanju predlog Uredbe).

Predlog Uredbe dopolnjuje 61. člen Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice, in sicer bo cenik prevoznin lahko letno valoriziran skladno s stopnjo inflacije.

Ob tem predlog Uredbe spreminja tarifno lestvico za enkratne vozovnice v javnem linijskem prevozu potnikov v notranjem cestnem prometu in za prevoz prtljage. Tako se zvišujejo cene enkratnih vozovnic, znižujejo pa se popusti na vikend vozovnice – skladno s predlogom Uredbe bo po novem pri vikend vozovnicah obračunan 25 % popust glede na redno ceno enotne enkratne vozovnice, do sedaj pa je bil za vikend vozovnice obračunan 75 % popust glede na redno ceno enotne enkratne vozovnice. Spreminja se tudi višina nadomestne prevoznine.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 10. 6. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) smo v pregled in pripombe prejeli predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter (v nadaljevanju predlog Uredbe).

Občini, v kateri je proizvodna naprava na veter, je proizvajalec električne energije dolžan plačevati nadomestilo, in sicer skladno z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Nadomestilo v nadaljevanju podrobneje ureja Uredba o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter.

Predlog Uredbe spreminja obravnavano Uredbo o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter v tretjem odstavku 6. člena, s katero se spreminja osnova za nadomestilo občini v primeru, ko zavezanec, tj. proizvajalec električne energije, upravlja s proizvodno napravo, za katero je na podlagi odločbe Agencije za energijo upravičen do podpore, vendar je zavezanec v določenem letu kljub temu ni prejemal.

S spremembo Uredbe želi MOPE med drugim spodbuditi koristi za lokalne skupnosti na območjih koriščenja vetrne energije.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 18. 6. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletni strani DZ RS smo zasledili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (v nadaljevanju: Zakon).

Predlagan Zakon med drugim določa, da v primeru zmanjšanja števila oddelkov v javnem vrtcu občina ne sme objaviti razpisa za podelitev koncesije zasebnemu vrtcu.

Novost je tudi uvedba pristojnosti občine, na območju katere se nahaja evidentirano romsko naselje, da spremlja ter spodbuja vključevanje otrok iz teh naselij v vrtec. Občina bo določila, kateri vrtci na njenem območju so dolžni organizirati krajši program v obsegu 240 ur letno za otroke, ki bodo v prihodnjem šolskem letu začeli obiskovati šolo, vendar še niso vključeni v vrtec. V ta namen bo imela občina dostop do podatkov, ki bodo omogočili vpogled v dejansko stanje vključenosti oziroma nevključenosti otrok v vrtec v njihovem lokalnem okolju.

Za boljšo vključenost otrok iz ranljivih okolij in otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami se predvideva določba, ki omogoča vključitev teh otrok v krajši program v obsegu 240 ur na leto, in sicer leto pred vstopom v osnovno šolo – tudi na podlagi mnenja centra za socialno delo. Če starši tega mnenja ne bodo upoštevali, bo CSD lahko posegel s postopki, predvidenimi v Družinskem zakoniku.

Spremembe 34. člena določajo, da bo zasebni vrtec, ki izvaja program po posebnih pedagoških načelih in izpolnjuje z zakonom določene pogoje, upravičen do 85 % sredstev na otroka, kolikor bi jih občina namenila javnemu vrtcu. Če zasebni vrtec izvaja Kurikulum za vrtce, lahko dobi sredstva le ob podeljeni koncesiji. Prehodna ureditev določa, da bodo vsi zasebni vrtci, ki bodo imeli na dan uveljavitve zakona veljavne pogodbe z občinami, financirani do 31. avgusta 2035. Prav tako bodo do konca prehodnega obdobja financirani tudi tisti zasebni vrtci, ki bodo imeli koncesijo, vendar jim občina po njenem izteku nove ne bo podelila.

Predlagan Zakon še naprej omogoča občinam, da v izjemnih primerih povečajo število otrok v oddelkih za največ dva, pri čemer pa bo minister s podzakonskim aktom določil primere, ko takšno povečanje ne bo dopustno. V določenih okoljih se še vedno pojavljajo čakalne vrste, kar pomeni, da starši otrok po koncu starševskega dopusta ne morejo takoj vključiti v vrtec. Hkrati številni oddelki še delujejo v prostorih, ki niso bili načrtovani za izvajanje vrtčevske dejavnosti, in pogosto ne izpolnjujejo vseh tehničnih pogojev, kot je predpisana igralna površina 3 m² na otroka. V okoljih, kjer se število otrok zmanjšuje, se ti programi postopoma ukinjajo, kar omogoča boljše prostorske pogoje za vse otroke.

Zato je smiselno ohraniti možnost občin, da lahko – ob upoštevanju okoliščin – izjemoma odločijo o povečanju števila otrok v oddelku. Posebej pozorni pa morajo biti na primere, kjer bi povečanje ogrozilo kakovost dela, na primer pri večjem številu otrok priseljencev ali otrok s posebnimi potrebami. Natančne izjeme bo določil minister z ustreznim pravilnikom, ki ureja normative v predšolski vzgoji.

K predlogu Zakona je priložen tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 24. 6. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *