Ljubljana, 6. 3.2023 – V organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je včeraj, 5. 3. 2024, potekal posvet z naslovom »Javni sektor in opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti: med zakonom, prakso in družbenimi pričakovanji«. Namreč na KPK že dlje časa opozarjajo, da trenutna ureditev glede opravljanja dodatne pridobitne dejavnosti zaposlenih v javnem sektorju povzroča številne nejasnosti in zmedo tako pri zavezancih kot organih, ki morajo voditi postopke v povezavi z izdajo dovoljenj ali soglasij.
To pa je bil tudi povod za organizacijo strokovnega posveta, ki je bil namenjen razpravi o smiselnosti in sprejemljivosti trenutne ureditve ter morebitnih zakonodajnih spremembah na tem področju. Namestnik predsednika KPK David Lapornik je poudaril, da so javni uslužbenci in funkcionarji v službi države in s tem zavezani slediti javnemu interesu.
Svoje poglede so predstavili še dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Saša Zagorc, sekretarka Mandatno-volilne komisije Državnega zbora mag. Katja Leitinger, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek, glavni inšpektor Inšpektorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo Albert Nabernik ter sekretar v sektorju za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje mag. Robert Golobinek.
Strinjali so se, da so zaradi razdrobljene ureditve področja določene spremembe zakonodaje nujne. Po besedah mag. Katja Leitinger mora biti cilj vzpostavitev skladnega in komplementarnega sistema. Kot druga rešitev se ponuja večja transparentnost, kar, kot je izpostavil dr. Saša Zagorc, prinaša preglednost delovanja – ko razkrijemo pozicije.
Cilj omejevanja pridobitne dejavnosti oziroma nezdružljivosti funkcij je preprečevanje nasprotja interesov in drugih tveganj, so poudarili na posvetu. Po besedah Roberta Golobinka je institut nezdružljivosti funkcij je gledati v celotnem kontekstu instrumentov, ki naslavljajo korupcijska tveganja.
Gorazd Podbevšek je v razpravi o različnih vlogah posameznih vrst funkcionarjev in o tem, ali so ti res funkcionarji 24 ur na dan sedem dni na teden, poudaril, da ne smemo vsake dodatne aktivnosti funkcionarja demonizirati.
Albert Nabernik pa je povedal, da inšpektorat ne obravnava veliko primerov, povezanih z opravljanjem pridobitne dejavnosti javnih uslužbencev. A tisti, ki jih kažejo na to, da gre za pomembno problematiko in da razumevanje namena omejitev pri predstojnikih organov pogosto ni ustrezno. V razpravi se je kot pereče vprašanje izkazalo tudi vprašanje odplačnega predajanja znanja javnih uslužbencev in funkcionarjev s strokovnih področjih, ki jih opravljajo v okviru svoje javne službe. Na tem področju je KPK lani s sistemskim mnenjem zaostrila svoja stališča oziroma jih uskladila z zakonskimi določbami. Pri tehtanju, v kolikšni meri dopustiti dodatno pridobitno dejavnost, pa bo treba upoštevati tudi dilemo, kako hkrati na vodilna mesta v javnem sektorju pridobiti najboljše strokovnjake. David Lapornik se je pri tem vprašal, ali je družba že dovolj zrela, da bodo lahko zaščitili javni interes ter hkrati privabili najboljše strokovnjake in jih primerno nagradili, da bodo svoje znanje prenašali na druge.
