Ljubljana, 10. 7.2023 –Ta teden bo na parlamentarnih mizah seznanitev s petkovim odstopom ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Kljub temu pa bodo poslanci na matičnih odborih obravnavali predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, ki je bil v vrhu prioritet odhajajočega ministra. Obravnavali bodo še predlog zakona o dolgotrajni oskrbi po nujnem postopku. Na ta predlog je ZOS v petek posredovalo pripombe v DZ RS in DS RS.
V petek je vlado Roberta Goloba zaradi nesoglasja s premierjem zapustil že drugi minister, na katerega je Gibanje Svoboda stavilo že pred državnozborskimi volitvami. Odstopno izjavo je zdravstvenemu ministru in podpredsedniku vlade v odhodu Danijelu Bešiču Loredanu zaradi različnih pogledov na delovanje javnega zdravstva v podpis ponudil kar sam premier. Še pred iskanjem naslednika ministra, ki se bo zagotovo vsedel na enega bolj vročih vladnih stolov, se bodo morali poslanci seznaniti z odstopom Bešiča Loredana, s čimer bo ministru v odstopu prenehal mandat. Po informacijah STA se bo DZ z odstopom ministra seznanil na izredni seji v četrtek, o tem bo sicer odločal še kolegij predsednice DZ, ki bo predvidoma v torek.
Digitalizacijo v zdravstvu bo pretresal matični odbor
Predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila vlada, bo v sredo drugič obravnaval odbor DZ za zdravstvo. Gre za enega od zakonskih predlogov v sklopu načrtovane zdravstvene reforme. Minister v odstopu Danijel Bešič Loredan je ob predstavitvi zakonskega predloga zagotovil, da bo ta v slovenski zdravstveni prostor vpeljal digitalno transparentnost in omogočil jasno upravljanje z vsemi podatki.
Zakon bo po načrtih v veljavo stopil 1. januarja prihodnje leto, ko bo za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti postalo obvezno, da zdravstveno dokumentacijo posredujejo v enotni informacijski zdravstveni sistem. Zakon med drugim predvideva tudi vzpostavitev gospodarske družbe v 100-odstotni državni lasti, ki bo vzdrževala in razvijala centralni elektronski zdravstveni sistem ter zagotavljala strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti.
V prvi obravnavi so predlog zakona podprli koalicijski poslanci Svobode, SD in Levice, v SDS in NSi pa so bili vzdržani. Na pomanjkljivosti predloga in celo neustavnost je opozorila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Zakon o dolgotrajni oskrbi v DZ po nujnem postopku
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo v sredo obravnaval predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je po nujnem postopku v parlamentarni postopek vložila vlada. Zakon o dolgotrajni oskrbi se bo glede na predlog začel uporabljati 1. januarja 2024, postopno pa prinaša pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, ki bo nadomestil zdajšnji dodatek za pomoč in postrežbo.
Za financiranje zakona, vključno z upravljanjem sredstev, bo treba po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek v višini 770 milijonov evrov pa bodo pridobili s prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od bruto plač, ki ga bodo plačali delodajalci in delojemalci, oziroma od neto pokojnin.
Predlogu zakona nasprotuje opozicija.
Javno bodo mnenja o zaščiti živali predstavila tudi številna društva
V sredo bo odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravil javno predstavitev mnenj glede predloga novele zakona o zaščiti živali, ki v delu javnosti povzroča precej razburjenja in razdvaja poslance.
Predlog novele zakona o zaščiti živali so v parlamentarni postopek vložile koalicijske poslanske skupine s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Predlog med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah.
Veterinarska stroka in kmetijske organizacije so do predloga kritične.
V SD pa so medtem na svoji spletni strani začeli zbirati podpise pod peticijo za dopolnitev kazenskega zakonika na način, da bi nepotrebno trpinčenje in smrt živali bilo opredeljeno kot kaznivo dejanje. Tovrstni spremembi so naklonjeni tudi na pravosodnem ministrstvu, kjer so za STA napovedali, da bo vključena v jesenske spremembe kazenskega zakonika.
Na javno predstavitev mnenj so med drugim vabljena številna društva za zaščito živali.
***