Pojasnila

S strani Ministrstva za javno upravo smo prejeli dopis, v katerem podajajo pojasnilo o odmeri letnega dopusta na podlagi kriterija starosti. 

V 5. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) je določeno, da za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne določa drugače. Pri tem 203. člen določa, da »“Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati: 1. naslednje določbe Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP in 38/99): I. poglavje, II. poglavje, (razen 34. do 42. člena, ki veljajo do nove ureditve s kolektivno pogodbo), drugi odstavek 65. člena, V. in VI. poglavje;”. To pomeni, da se za odmero letnega dopusta javnim uslužbencem do uveljavitve nove ureditve letnega dopusta s kolektivno pogodbo uporabljajo določbe Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO). Ta namreč določa kriterije za odmero rednega letnega dopusta, in sicer v členih od 35 do 40.

Hkrati je resorno ministrstvo opozorilo na dikcijo člena “do nove ureditve s kolektivno pogodbo”, kjer ne gre za sicer običajno situacijo, ko je določena pravica urejena v zakonu, v kolektivni pogodbi pa je lahko urejena drugače, praviloma ugodneje, pač pa za dejstvo, da se sedes materiae prenese iz zakona v kolektivno pogodbo.

Pri tem Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS določa, da se javnemu uslužbencu, ki je dopolnil 55 let, letni dopust poveča za pet dni.

Poleg tega 8. člen v prehodni določbi določa, da se ne glede na določbo 5. člena Aneksa za odmero pet dni letnega dopusta po kriteriju starosti upošteva dopolnjena starost javnega uslužbenca kot sledi: za leto 2025 51 let, za leto 2026 51 let, za leto 2027 52 let, za leto 2028 52 let, za leto 2029 53 let in za leto 2030 54 let.

Navedena sprememba pomeni uskladitev glede statusa “starejšega javnega uslužbenca” s statusom “starejšega delavca”, ki je vezan na starost 55 let. Socialni partnerji so se dogovorili za prehodno obdobje, kot ga določa 8. člen Aneksa, ker gre za večjo razliko v starosti javnega uslužbenca (5 let).

Aneks tako v 5. in 8. členu določa odmero letnega dopusta po kriteriju starosti javnega uslužbenca. To pomeni, da gre za novo ureditev s kolektivno pogodbo glede tega pogoja. Od 1. 1. 2025 se tako glede odmere letnega dopusta na podlagi kriterija starosti javnega uslužbenca ne uporablja več določila drugega odstavka 39. člena ZDDO v delu “delavcu, ki je dopolnil 50 let starosti”. Za ta kriterij se namreč uporabljajo določbe Aneksa, in sicer:

• v prehodnem obdobju (2025-2030) se uporablja določba 8. člena,
• od leta 2031 dalje uporablja določba 5. člena Aneksa.

Nazadnje resorno ministrstvo sporoča, da se do ureditve tudi drugih kriterijev v kolektivni pogodbi, v ostalem uporabljajo kriteriji, kot jih določa ZDDO.

* * *

S strani Ministrstva za javno upravo smo prejeli informacije v zvezi z Zneski regresa za prehrano med delom, nadomestila za ločeno življenje, dnevnice za službeno potovanje v državi, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči.

I. Regres za prehrano med delom

V skladu z določbami aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 136/22) se znesek regresa za prehrano med delom vsakih šest mesecev usklajuje z rastjo cen prehrambnih izdelkov na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije.

Statistični urad Republike Slovenije je Ministrstvu za javno upravo posredoval podatek, da je količnik rasti cen prehrambnih izdelkov (skupaj hrana in brezalkoholne pijače za obdobje julij – december 2024) 1,020. Glede na navedeni količnik rasti cen prehrambnih izdelkov višina regresa za prehrano med delom od 1. januarja 2025 do 30. junija 2025 znaša 7,08 evra.

II. Nadomestilo za ločeno življenje, dnevnica za službeno potovanje v državi,

jubilejna nagrada in solidarnostna pomoč

V skladu z določbami aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/21) se zneski nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostne pomoči uskladijo enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin, in sicer na podlagi uradnega podatka Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

Statistični urad Republike Slovenije je Ministrstvu za javno upravo posredoval podatek o medletni rasti cen življenjskih potrebščin, in sicer so se glede na december 2023 cene življenjskih potrebščin decembra 2024 zvišale za 1,9 %.

Zneski povračil nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostne pomoči za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025 znašajo:

1. Nadomestilo za ločeno življenje: 172,67 evra.

2. Dnevnica za službena potovanje v državi:

• nad 12 ur: 26,28 evra,
• nad 8 do vključno 12 ur: 13,11 evra,
• od 6 do vključno 8 ur: 7,19 evra.

3. Jubilejna nagrada:

• za 10 let delovne dobe: 354,75 evra,
• za 20 let delovne dobe: 532,12 evra,
• za 30 let delovne dobe: 709,50 evra,
• za 40 let delovne dobe: 709,50 evra.

4. Solidarnostna pomoč: 709,50 evra.

Usklajeni zneski regresa za prehrano med delom, nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostne pomoči se skladno z določbami aneksov objavijo na spletni strani Ministrstva za javno upravo.

Ministrstva prosimo, da usklajene zneske povračil iz I. in II. točke tega obvestila posredujejo v vednost tudi osebam javnega prava v okviru delovnega področja, za katerega so pristojni.

III. Funkcionarji

Skladno s prvim in drugim odstavkom 112. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) pripadajo funkcionarjem povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence.

***

S strani Ministrstva za javno upravo smo bili obveščeni, da je bil v petek, 15. 11. 2024, podpisan Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS (v nadaljevanju: Aneks). Aneks bo v Uradnem listu RS objavljen predvidoma v tem tednu in bo stopil v veljavo prihodnji dan po objavi v Uradnem listu.

V Aneksu so socialni partnerji dogovorili naslednje vsebine:

• Ukrepi glede izvajanja pravice do odklopa,
• Odmera letnega dopusta na podlagi kriterija starosti javnega uslužbenca,
• Pripravljenost na domu,
• Regres za letni dopust za leti 2025 in 2026.

I. Ukrepi glede izvajanja pravice do odklopa

Pravica do odklopa je v RS uzakonjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D; Uradni list RS, št. 114/23), in sicer v okviru novega 142.a člena ZDR-1. Skladno s prvim odstavkom citiranega člena pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa določba zavezuje delodajalce, da z namenom konkretizacije te pravice sprejmejo ustrezne ukrepe. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v okviru svojih pristojnosti pripravilo smernice glede izvajanja določbe tega člena, smernice pripenjamo v prilogi, dostopne pa so tudi na spletnem naslovu: https://www.gov.si/novice/2024-10-24-pravica-do-odklopapodrobnejsa-pojasnila-in-smernice/.

Iz navedenih smernic ministrstvo opozarja na drugi in tretji odstavek na prvi strani, in sicer:

“Pravica do odklopa izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas je na podlagi zakona vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa. Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da

delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in emaile delodajalca, torej pojasnjujemo, da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do sedaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi izven delovnega časa. Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršeno, s pravico do odklopa zavezujemo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe.

Ureditev pravice do odklopa tako ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt.”

Aneks prinaša nabor ukrepov, s katerimi se v javnem sektorju zagotavlja pravica do odklopa. Pravica do odklopa se lahko zagotovi z mehkim ali trdim pristopom. »„Mehak“ pristop k izvajanju ima na splošno prednost pred „trdim“ pristopom. Trdi pristopi se zanašajo na ustavitev z delom povezane komunikacije v določenih obdobjih, pri čemer se delavci ne morejo sami odločiti, ali se bodo odklopili ali ne. Mehki pristopi pa temeljijo na tem, da delavci in vodstvo prevzamejo odgovornost za zagotavljanje, da možnost dela na daljavo ne vodi v prekomerno povezanost in s tem povezano podaljšanje delavnika.«

Upoštevaje dejstvo, da KPND velja za celoten javni sektor, je bil nabor univerzalnih mehkih ukrepov dogovorjen po načelu “enak ukrep za vse”, dodatno pa bodo lahko specifične ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa, upoštevaje posebnosti določene dejavnosti, organizacije delovnega procesa ipd. definirale kolektivne pogodbe posameznih dejavnosti v javnem sektorju.

Za zagotavljanje pravice do odklopa in spodbujanje uravnotežene rabe digitalnih orodij delodajalci izvajajo naslednje ukrepe:

1. Ozaveščanje in izobraževanje javnih uslužbencev o pomenu pravice do odklopa

Ukrep ozaveščanja javnih uslužbencev delodajalec dosega na različne načine, kot primer navajamo: delavnice, usposabljanja o pomenu pravice do odklopa, v okviru katerih se javne uslužbence seznani s pravnimi in praktičnimi vidiki uveljavljanja te pravice, letake, objavo povezav na ustrezno literaturo ipd.

• Usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij

Usposabljanje o učinkovitih načinih uporabe digitalnih orodij bo pomagalo uslužbencem zmanjšati potrebo po komunikaciji izven delovnega časa in učinkoviteje uporabljati tehnologijo v delovnem času. Prav tako lahko javni uslužbenci v mobilnih napravah in računalnikih izklopijo obvestila za službene aplikacije, kot so e-pošta in klepetalni programi, izven delovnega časa.

• Usposabljanje vodij

Vodje se posebej usposobijo za načine podpiranja in spodbujanja pravice do odklopa,

zlasti v smislu omejevanja komunikacije z zaposlenimi izven delovnega časa ter vzpostavitve kulture, ki spoštuje zasebni čas. Vodje naj bi vodili z zgledom tudi glede

pravice do odklopa.

• Navodila o upoštevanju ukrepov pravice do odklopa

Delodajalci izdajo jasna navodila zaposlenim, ki določajo ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa in pojasnjujejo, da izvajanje pravice do odklopa ne sme imeti negativnih posledic za javne uslužbence.

Dodatno se izvajajo tehnični ukrepi, ki vključujejo:

• Vklop samodejnih odgovorov za čas odsotnosti javnih uslužbencev.
• Pošiljanje elektronske pošte z načrtovanim časom dostave, da prejemnik prejme sporočila samo v delovnem času.
• Pripis sporočilom glede pravice do odklopa, ki javne uslužbence obvešča, da odzivnost v času odklopa ni obvezna in ne sme povzročiti negativnih posledic.
• Opomniki o pošiljanju pošte izven delovnega časa (npr. v obliki obvestilne pasice), ki bodo javne uslužbence opozorili na možnost kršenja pravice do odklopa.

Pri navedenih prvih treh tehničnih ukrepih se aktivnost delodajalca nanaša na obvestilo javnim uslužbencem in pojasnilo, kako se posamezni ukrep izvede (glede na programe, ki so v uporabi pri posameznem delodajalcu), kakor tudi morebitne občasne opomnike (npr. pred obdobjem letnih dopustov opomnik glede vklopa samodejnih odgovorov). Javni uslužbenci pa v nadaljevanju izvajajo posamezne aktivnosti. Aktivnost pod četrto točko (opomniki) je v celoti v domeni delodajalca.

Javnim uslužbencem se omogoča tudi izklop službenih naprav izven delovnega časa, da lahko izkoristijo pravico do odklopa brez motenj.

V 4. členu Aneksa je določena prepoved negativnih ukrepov. Javni uslužbenci, ki uveljavljajo pravico do odklopa, ne smejo biti kaznovani, diskriminirani ali deležni drugih negativnih ukrepov, vključno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

S temi ukrepi se želi ustvariti zdravo in spodbudno delovno okolje za vse javne uslužbence.

II. Odmera letnega dopusta po starostnem kriteriju

5. člen Aneksa določa, da imajo javni uslužbenci, starejši od 55 let, pravico do dodatnih petih dni letnega dopusta, 8. člen pa ureja prehodno ureditev v letih 2025-2030. Navedena sprememba pomeni uskladitev glede statusa “starejšega javnega uslužbenca” s statusom “starejšega delavca”, ki je vezan na starost 55 let. Ker pa gre za večjo razliko (5 let), so se socialni partnerji dogovorili za prehodno obdobje, kot določa 8. člen Aneksa.

III. Pripravljenost na domu

Urejanje različnih vidikov delovnega časa (kamor spada tudi pripravljenost na domu) pa sicer spada, poleg urejanja plač in drugih prejemkov, med najbolj tradicionalne vsebine normativne pristojnosti socialnih partnerjev. Socialni partnerji so se v 6. členu dogovorili glede primerov, v katerih se lahko javnemu uslužbencu izven delovnega časa pisno odredi pripravljenost v kraju bivanja ali v kraju po njegovi izbiri (pripravljenost na domu). Ti primeri se podrobneje opredelijo s kolektivno pogodbo dejavnosti ali z zakonom ter časovne omejitve, pod katerimi se lahko odredi pripravljenost na domu. Javnemu uslužbencu mora biti zagotovljen najmanj en prost konec tedna na mesec, razen ob naravnih in drugih nesrečah.

IV. Regres za letni dopust za leti 2025 in 2026

Regres za letni dopust za leto 2025 bo javnim uslužbencem najpozneje ob izplačilu plače za mesec april 2025 izplačan v višini, ki za 5 % presega višino minimalne plače za leto 2025, za leto 2026 pa v višini, ki za 10 % presega višino minimalne plače za leto 2026, in sicer najpozneje ob izplačilu plače za mesec april 2026.

Pravni okvir in usmeritev glede možnih načinov oblikovanja ukrepov Pravice do odklopa je na voljo v priponki.

S strani Ministrstva za solidarno prihodnost (v nadaljevanju: ministrstvo) smo prejeli pojasnila glede vpisa v Register izvajalcev dolgotrajne oskrbe in tretjo verzijo Usmeritve za občine.

Glede časovnice in postopkov vpisa v Register izvajalcev dolgotrajne oskrbe (v nadaljevanju: RIDO) ministrstvo pojasnjuje, da se po 122. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23; v nadaljevanju: ZDOsk-1) v RIDO lahko vpišejo tudi dosedanji izvajalci socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu. Omenjeni člen določa, da morajo javni zavodi in koncesionarji do 1. oktobra 2024 izpolniti pogoje iz 60. člena ZDOsk-1, o čemer jim občina najpozneje do 30. oktobra 2024 izda potrdilo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) nato izvajalce dolgotrajne oskrbe (v nadaljevanju: DO) najpozneje do 15. novembra 2024 vpiše v register iz 61. ZDOsk-1.

Vendar pa sama pravica do DO na domu stopa v veljavo s 1. 7. 2025, zato se je ministrstvo odločilo, da v okviru spremembe in dopolnitve ZDOsk-1, ki se v tem trenutku pripravlja, omenjene datume prilagodi. V spremembah in dopolnitvah predlagana sprememba drugega odstavka se glasi:

»Javni zavodi in koncesionarji iz prejšnjega odstavka morajo do 1. marca 2025 izpolniti pogoje iz 60. člena tega zakona. Potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register izvajalcev DO izda občina, kadar je le-ta ustanoviteljica zavoda ali podeljevalka koncesije oziroma pristojno ministrstvo, kadar je ustanovitelj zavoda Republika Slovenija, najpozneje do 15. aprila 2025. NIJZ izvajalce DO najpozneje do 30. aprila 2025 vpiše v register iz 61. člena tega zakona«.

Ministrstvo je skupaj z NIJZ sicer pristopilo k vzpostavljanju tehnične rešitve za RIDO, vendar se aktivnih vpisov izvajalcev DO v RIDO v letošnjem letu ne pričakuje. Ministrstvo zato poziva občine, da nadaljujejo svoje aktivnosti, vezane na zagotavljanje mreže izvajalcev za DO na svojem območju, glede izdaje samih potrdil dosedanjim izvajalcem socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu pa počakajo na spremembo ZDOsk-1 in nadaljnja navodila ministrstva.

Ministrstvo je posredovalo tudi tretjo verzijo Usmeritev za občine, ki so na voljo v priponki. Nove vsebine so v dokumentu označene z modro barvo.

Vaše morebitne predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na podlagi Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa (ZUJPP) je bila ustanovljena Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, d.o.o. (DUJPP), ki je prevzela v upravljanje javni potniški promet na območju Republike Slovenije. S prenosom pooblastil iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) na DUJPP, je v njihovi pristojnosti tudi izvajanje javnega naročila za izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov na območju Republike Slovenije, ki ga je MOPE razpisalo skladno z določilom 45. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice.

Celoten dopis DUJPP ter usklajeni podrobni vozni redi za koncesijske sklope Podravska, Osrednjeslovenska, Obalno-Kraška, Gorenjska in Pomurska so na voljo v priponkah.

S strani Ministrstva za solidarno prihodnost smo prejeli obvestilo o dostopu podatkov o lokacijskem faktorju kot elementu neprofitne najemnine. Uredba o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnindoloča vpliv lokacije na višino neprofitne najemnine, ki ga je poenoteno določila država(lokacijski faktor). Omenjeni lokacijski faktor se je pričel uporabljati s 1.11.2021.Ministrstvo ponovno pojasnjuje, da je vrednost lokacijskega faktorja fiksna in se ne spreminja.

Z marcem 2024 je ministrstvo dodalo možnost javnega vpogleda v podatke o lokacijskem faktorju kot elementu neprofitne najemnine.

Do podatkov o lokacijskem faktorju lahko dostopate:

1. Kot do sedaj, preko e-pošte:na elektronski naslov stanovanja.msp@gov.si pošljite e-pošto z naslovom: »Zahteva po podatkih o lokacijskem faktorju za občino oz. stanovanje….«. Podatke vam bomo poslali v obliki povratnega odgovora na vašo zahtevo po e-pošti.

Zahteva po podatkih o lokacijskem faktorju naj vsebuje:

1.a) navedbo občine (občin), za katere zahtevate podatke o lokacijskem faktorju v kolikor gre za zahtevo po podatkih o lokacijskem faktorju za vsa stanovanja na območju celotne občine;

1.b) navedbo podatkov o stavbi (naslov / številka stavbe) v kolikor potrebujete podatke o lokacijskem faktorju le za eno ali nekaj stanovanj v posameznih stavbah;

2. telefonsko številko kontaktne osebe na katero se lahko obrnemo v primeru vprašanj.

Ministrstvo podatke za zaprosilo pod točko 1.a) distribuira v obliki zapisa datoteke .xlsx ( ms EXCEL – oblika zapisa za Excelov delovni zvezek). V kolikor želite distribucijo v drugi obliki (npr. xls) to sporočite.

Podatke za zaprosilo pod točko 1.b) ministrstvo distirbuira v obliki pisnega obvestila o lokacijskem faktorju.

• Preko javnega vpogleda v podatke o lokacijskem faktorju, ki je dostopen v

Prostorskem informacijskem sistemu (PIS). Ena od vsebin PIS-a so tudi stanovanja, kjer

je moč najti osnove informacije s stanovanjskega področja.

Naslov spletne strani z javnim grafičnim vpogledom: Grafični vpogled EVT (gov.si)

Navodila za uporabo grafičnega vpogleda PIS: Navodila za uporabo grafičnega vpogleda | PIS (gov.si)

.

Za vsa dodatna pojasnila ali vprašanja se lahko obrnete na Direktorat za stanovanja Ministrstva za solidarno prihodnost, na tel. št. 01/4787-004 (Matija Polajnar).

Spoštovani,
v zvezi z izvajanjem 59.b člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in
zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23, 117/23 in 131/23 – ZORZFS), ki
ureja nadomestilo za strošek bivanja v drugi stanovanjski enoti (v nadaljevanju: nadomestilo za
stroške bivanja), v nadaljevanju MSP podajamo dve dodatni pojasnili.

1. Na podlagi sedmega odstavka 59.b člena ZIUOPZP občine vložijo zahtevke za povračilo
   nadomestil za stroške bivanja na podlagi tega člena najpozneje do desetega dne v mesecu za
   pretekli mesec.
   Občine dodatno pozivamo, da k vsakemu zahtevku za povračilo nadomestil za stroške bivanja
   poleg dokumentov, navedenih v našem pojasnilu z dne 22. 11. 2023, priložijo tudi dokazilo o
   izvršenem izplačilu nadomestila na račun upravičenca.
2. Občine obveščamo tudi, da se sredstva, ki so namenjena povračilom nadomestila za stroške
   bivanja, ne zagotavljajo iz proračuna Ministrstva za solidarno prihodnost (v nadaljevanju: MSP),
   ampak na podlagi upravičenih zahtevkov MSP zaprosi za sredstva, ki jih zagotovi Ministrstvo za
   finance iz rezervacije za naravne nesreče. Glede na navedeno zahtevki občin za povračilo
   nadomestila za strošek bivanja iz operativnih razlogov ne morejo biti realizirani v roku 30 dni od
   prejema popolnega zahtevka kot je bilo navedeno v našem obvestilu z dne 22. 11. 2023, temveč
   bodo realizirani v roku 30 dni od izdaje sklepa o povračilu nadomestila za stroške bivanja
   v drugi stanovanjski enoti.