Ljubljana, 11. 6. 2024 – V petek, 7. 6. 2024 je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v Ljubnem ob Savinji organizirala posvet z naslovom Poplave 2023 – Kje smo po desetih mesecih? V razpravah sta sodelovala tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak in državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc, ki sta med drugim predstavila tako izvedene ukrepe pri urejanju vodotokov po poplavah kot tudi dolgoročnejše, na podnebne spremembe odpornejše načrte države.
Dr. Lidija Kegljevič Zagorc je predstavila kratek pregled o tem, kakšen je bil obseg škode na vodotokih, kakšni ukrepi so bili že izvedeni in kateri so še v načrtu. Ponovila je, da je bilo v tem izrednem dogodku poškodovanih okoli 4000 kilometrov vodotokov, končna neposredna škoda na vodni infrastrukturi pa znaša več kot 1,3 milijarde evrov. Takoj po poplavah so bili izvedeni interventni ukrepi, sledili so izredni ukrepi, s katerimi se je zagotovilo pretočnost in ki so v veliki večini zaključeni, zdaj se začenja obnova, vzporedno pa se izvaja tudi vzdrževanje in nadaljevanje že začetih investicij. Poplave so povzročile veliko škode ter opozorile na neustrezno ureditev področja urejanja vodotokov, zdaj je zato tudi priložnost, da področje sistemsko in dolgoročno bolje uredimo – od priprave smernic, hidrološko-hidravličnih študij, dobro pripravljene projektne dokumentacije, sprememb zakonodaje do ustreznejše organizacije.
Minister Novak je povedal, da je bilo področje urejanja voda desetletja žal zapostavljeno, zdaj pa se začenja 5-letna sanacija, po programu, ki ga je nedavno sprejela vlada. Nekateri ukrepi se lahko že začnejo izvajati, za nekatere pa bo treba sprejeti državni prostorski načrt. V pripravi je že državni prostorski načrt (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, prav tako pa sta že pripravljena osnutka pobud še dveh DPN, in sicer za porečje Drete in za porečje Savinje od Mozirja do Ljubnega ob Savinji. Poudaril je, da je vodotoke potrebno urejati celovito, saj posamezni ukrepi vplivajo na celotno porečje, tako dolvodno kot gorvodno, zato je pomembno, da se ukrepi izvajajo tako na povirju vodotokov, kjer se zadržujejo sedimenti in plavje, kot tudi vzdolž vodotoka, kjer se ureja zadrževanje in kontrolirano razlivanje vode ter zmanjšujejo erozijski procesi.
S pravilnim pristopom k načrtovanju, gradnji in upravljanju vodnogospodarske infrastrukture ter z zagotovitvijo ustreznih virov financiranja se odpravljajo posledice več desetletnega zanemarjanja področja urejanja voda, hkrati pa zagotavlja ustrezne pogoje za učinkovito upravljanje in vzdrževanje vodotokov ter zmanjšanje poplavne ogroženosti prebivalcev.
***