Ljubljana, 28. 5. 2024 – Včeraj, 27. 5. 2024, je v organizaciji Ministrstva za naravne vire in prostor potekala posvet o osnutku Akcijskega načrta za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 do leta 2034, katerega se je udeležila tudi predstavnica ZOS. Posvet je bil namenjen dosedanjih in nadaljnjih korakov pri pripravi in sprejemu Akcijskega načrta, s katerim želijo doseči tako delovanje, ki bo zagotovilo boljši prostor in manj številčne hiitre akcije na področju prostorskega načrtovanja. Te na dolgi rok ne prinašajo dobrih rešitev.
V uvodnem nagovoru udeležencem posveta je mag. Lenča Humerca Šolar, vodja Sektorja za strateški in prostorski razvoj povedala, da je ministrstvo zavezano k pripravi Akcijskega načrta na podlagi 73. Člena Zakona o urejanu prostora, sama Strategija pa je Državni zbor RS sprejel konec junija 2023. Akcijski načrt bi sicer moral biti sprejet že šest mesecev po samem sprejetju strategije, česar se na ministrstvu zavedajo, so pa bile kljub temu izvedene ključne aktivnosti za njegovo pripravo. Tekom poletja bodo na ministrstvu storjeni nadaljni koraki za sprejem akcijskega načrta. Sprejela pa ga bo Vlada RS. Mag. Humerca je povedala še, da je Akcijski načrt, ki se sprejema za 10 letno obdobje, pomemben dokument, saj med drugim predstavlja tudi okvir za načrtovanje tako državnih kot tudi evropskih sredstev. Pri oblikovanju dokumenta je sodelovalo več ministrstev in s tem se posledično oblikuje pomembno sodelovanje med različnimi resorji, ki vsak na svojem področju pomembno prispeva k prostorskemu načrtovanju in razvoju Slovenije. Z Akcijskim načrtom želijo doseči napredek pri racionalizaciji rabe prostora pri prostorskem načrtovanju in sami gradnji – tako pri novogradnjah kot pri obnovah obstoječih stavb. Prav tako pa želijo z dokumentom dati večji poudarek področju prilagajanja podnebnim spremembam, kjer je treba narediti odločnejše korake. To se je pokazalo v primeru lanskoletnih uničujočih poplav.
V nadaljevanju je mag. Ines Lupše iz Sektorja za strateški prostorski razvoj predstavila izhodišča priprave Akcijskega načrta in povedala, da gre izvedbeni načrt same Strategije razvoja Slovenije 2050, ki je nastal tekom dveh krogov usklajevanj in je odraz skupnega dela več resorjev. Z Akcijskim načrtom so želeli doprinesti k že obstoječim strategijam, programom in načrtom ter njihove vsebine dodatno nadgraditi. Pri samem naboru aktivnosti znotraj posameznih ukrepov so združene aktivnosti, katere so predlagali posamezni resorji in jih ocenili kot izvedljive. S tem so se želeli izogniti temu, da bi načrt postal t.i. “seznam želja”, ki pa v praksi ne bi bi bil izvedljiv. Da pa so aktivnosti izvedljive pa je treba slediti tudi temu, da so za to med drugim zagotovljeni tako kadri kot tudi finančna sredstva.
V nadaljevnju sta predstavnika podjetja ZaVita, d.o.o. predstavila sam Akcijski načrt, ki vsebuje:
- pet sklopov vsebinskih ukrepov, kateri vsebujejo več posameznih aktivnosti;
- dva sklopa horizontalnih ukrepov, ki predstavljao podporo vsebinskim in so resorski;
- en sklop prostorskih instrumentov.
Za vse ukrepe, ki se med seboj povezujejo in nadgrajujejo, so opredeljeni nosilci izvajanja in drugi sodelujoči, kazalniki dosežkov in kazalniki učinkov ter roki za izvedbo.
