Ljubljana, 15. 5. 2024 – Danes je potekala peta redna seja Odbora ZOS za socialo, vzgojo, izobraževanje, kulturo, šport in ostale družbene dejavnosti, na kateri so članice odbora z državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje Evo Vodnik in gospo Renato Rajapakse razpravljali o strategiji razvoja primarne zdravstvene dejavnosti do leta 2031. Opravljena pa je bila tudi razprava o usmeritvah občin za izvajanje dolgotrajne oskrbe, katere je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost ter o aktivnostih delovne skupine za pripravo predloga novele Zakona o vrtcih.
Razprava o predlogu Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031 je potekala že na prejšnji seji odbora, na tokratni pa smo z državno sekretarko Evo Vodnik in gospo Renate Rajapakse opravili podrobnejši pogovor ter predstavili ključne dileme ZOS.
Predsednica je poleg tega, da občine pričakujejo več sodelovanja z ministrstvom, poudarila, da je treba več pozornosti nameniti kadrovski problematiki – tako izobraževalnim programom kot tudi stimulativni kadrovski politiki. Treba ja zagotoviti takšne pogoje dela, da kadri ne bodo odhajali k zasebnikom ali celo v tujino. Izpostavila je, da je pri podeželskih ordinacijah, ki jih opredeljuje strategija, precej nejasnosti in pozvala k ustrezni ureditvi področja. Urediti je treba tudi področje podeljevanja koncesij, med drugim tudi minimalne pogoje dodelitve le-teh. Prav tako pa je pozvala, da je treba občine bolj vključit v načrtovanje zdravstvene mreže in jim zagotoviti sredstva za investicije.
Gospa Rajapakse je poudarila, da želi ministrstvo s strategijo čim več storitev približati prebivalcem. Na ministrstvu se zavedajo kadrovskih težav, s katerimi se srečujejo v zdravstvenih domovih in zato je vlaganje v kadre in delovne pogoje opredeljeno kot poseben strateški cilj strategije. Stremi se k izboljšanjem delovnih pogojev, da bi se pritegnilo kadre in omogočilo profesionalen razvoj kadra.
Na dejstvo, da kadrov ni in da je treba stvari na terenu racionalizirat pa je opozorila tudi državna sekretarka Vodnik. Na ministrstvu so se določeni postopki pri zaposlovanju tujcev, pospešitvi postopkov zaposlovanja in nižanju stopnje znanja jezika že odvili, pripravljajo pa se tudi zakonske osnove, ki bodo navedene točke še dodatno naslovile. Članice odbora so na tem mestu pozvale k vključitvi združenj občin v pripravo zakonskega predloga.
V razpravi o koncesionarjih je gospa Rajapakse povedala, da si želijo, da se koncesionarji in ostali del storitev zdravstvenega doma povežejo za boljše delo – npr. laboratorij, referenčna ambulanta. To pa z namenom, da bi vsi bolj enakomerno dobili storitve.
Tako državna sekretarka kot gospa Rajapakse sta poudarili, da se zavedajo pomena sodelovanja države in lokalnih skupnosti, zato si na področju upravljanja javnih zavodov želijo izenačiti pogoje dela in zamišljeno je, da bi se za javne zavode oblikovala neka oblika delovanja kot kompromis med javnim in zasebnim (možnost večjega nagrajevanja in lažjega kadrovanja..). Zavedajo se pomena primarnega zdravstva, zato bodo v prihodnje na ministrstvu oblikovali posebno službo, katere naloge bodo usmerjene v primarno zdravstvo.
Za dobro delovanje primarnega zdravstva je pomembno tudi to, da so na državni ravni zagotovljena ustrezna finančna sredstva za investicije. V prihodnjih letih bo temu področju namenjenih 200 mio evrov – zajetna vsota denarja, katero bi na potrebe terena veljalo povečati.
Razprava e je dotaknila tudi področja nujne medicinske pomoči. Gospa Rajapakse je predstavila zgodovino razvoja področja in poudarila, da je bila reforma oz. posodobitev sistema skozi leta nujna, saj bi za ohranitev prejšnjega sistema potrebovali 600 zdravnikov, kar pa je glede na težave s pomanjkanjem zdravnikov utopično. Z vzpostavitvijo SUC se ne želi oddaljiti storitev od prebivalcev, temveč se želi racionalizirati mrežo. SUC je center na lokalnem nivoju, ki bo nudil več kot primarna zdravstvena oskrba, delovati bo moral non-stop in treba bo zagotavljati storitve.
Praksa pri uvedbi dispečerske službe po besedah gospe Rajapakse že kaže, kje je treba okrepiti zdravniške time in tudi kje ni potrebe po tem. Na ta način želijo tudi poenotiti prakso pri nudenju nujne zdravstvene pomoči (jasna določitev protokola ukrepanja).
Bodo pa na ministrstvu pristopili tudi k pripravi sprememb pravilnika na področju NMP in tudi tu združenje pričakuje vključitev v pripravo sprememb.
Drugi del seje odbora pa je bil namenjen razpravi o dolgotrajni oskrbi in predlogu novele Zakona o vrtcih, katerega pripravlja delovna skupina na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
