Ljubljana, 5. 3. 2024 – Včeraj, 4. 3. 2024, je na Brdu pri Kranju potekal posvet na temo predloga Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva. Pripombe na predlog strategije je podalo tudi Združenje občin Slovenije.
Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Eva Vodnik je povedala, da je bilo v okviru javne razprave podanih veliko predlogov za konkretizacijo ukrepov. Te bodo v čim večji meri vključili v predlog strategije oziroma v akcijski načrt, za oblikovanje katerega bodo na ministrstvu vzpostavili usklajevalno delovno skupino. Predlog strategije pa bo po pridobitvi finančne ocene šel v medresorsko usklajevanje in sprejemanje na vladi.
Državna sekretarka je povedala, da se je med slabostmi slovenskega primarnega zdravstva pokazala omejena institucionalna zmogljivost, ki bi koordinirala nadaljnji razvoj primarnega zdravstva. Problem predstavlja tudi digitalizacija, prav tako pa se razlikujeo informacijski sistemi, ki niso dovolj dobro povezani med seboj. Manjka možnost spremljanja kliničnih rezultatov oziroma kazalnikov kakovosti. Povedala je, da upravljanje in vodenje v primarnem zdravstvu ni optimalno, nejasno pa so postavljene tudi odgovornosti glede strateškega načrtovanja.
Vse preveč je tudi administrativnih obremenitev in premalo časa za delo s pacientom. Problem je tudi naraščajoče nezadovoljstvo in izgorelost zdravstvenega osebja, premajhen interes za delo v primarnem zdravstvenem varstvu ter slabe možnosti za karierni razvoj. Vse pa je povezano tudi s financiranjem.
Prepričana je, da je možnosti za izboljšave veliko. Hitro je možno zmanjšati administrativne obremenitve, denimo z odpravo potrdil za bolniško odsotnost za prve dni. Med ukrepi je izpostavila tudi zaposlitev novih profilov v zdravstvu, povečanje pristojnosti odločanja vodstev zavodov in diverzifikacijo finančnih virov. Pri vsem bo ključna vzpostavitev ustrezne institucionalne zmogljivosti na ministrstvu za zdravje, ki bi se s temi izzivi ukvarjala in ukrepe v sodelovanju s ključnimi deležniki tudi udejanjala.
Direktor ljubljanske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Bogdan Tušar pa je v nagovoru opozoril, da smo v Sloveniji sprejeli že številne strategije, vendar je malo katera zaživela. Dodal je, da ima ta strategija dobro priložnost, da vendarle pride v izvajanje, saj prinaša potrebne rešitve. ZZZS podpira rešitve pri razvoju digitalizacije in zmanjševanju administrativnih obremenitev. Odvijajo se tudi aktivnosti za oblikovanje novega modela plačevanja zdravstvenih storitev, saj je potrebna nadgradnja glavarinskega sistema in pravilno uravnotežena obtežitev pacientov ter upoštevanje dejanskih stroškov.
Strategijo kot dober dokument pozdravljajo tudi druge organizacije in reprezentativne strokovne skupine, vključno z zdravniško zbornico ter zbornico zdravstvene in babiške nege, pa tudi organizacije pacientov in zastopniki pacientovih pravic. Vsi želijo, da bi se čim prej sprejel tudi akcijski načrt s konkretnimi koraki in časovnico. Želijo si tdui, da se na pristojnem ministrstvu ustanovi ustrezen organ, ki bi skrbel za implementacijo.
* * *