Ljubljana, 13. 7. 2023 – V organizaciji odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 12. 7. 2023 potekala prva javna predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o zaščiti živali, ki so ga v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin.
Kmetje, veterinarji in predstavniki nevladnih organizacij s področja zaščite živali se strinjajo, da je treba poskrbeti za dobrobit živali, vendar so neenotni glede podpore predlagani noveli zakona o zaščiti živali. Veterinarji in kmetje nasprotujejo uvedbi pooblaščenih svetovalcev, medtem ko so jim v društvih za zaščito živali večinoma naklonjeni.
Med drugim so v zakon zapisali ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih in na cirkusu podobnih prireditvah ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah. Cilj novele je sistemska nadgradnja veljavne zakonodaje, predvsem na področjih svetovanja, nadzora in odkrivanja nezakonitih ravnanj z živalmi ter njihove oskrbe.
Javne predstavitve mnenj se je udeležilo veliko število predstavnikov veterinarskih in kmetijskih organizacij, akademske sfere, društev za zaščito živali in zavetišč. Izjemna udeležba je po mnenju poslanke Hot znak, da jim je prav vsem mar za živali in imajo kljub različnim stališčem skupen cilj – zaščita živali pred mučenjem in zanemarjanjem.
Kot je pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, vlada podpira osnovne cilje in vsebinske rešitve predlaganega zakona, a predlaga nekatere spremembe in dopolnitve. Med drugim si želi opredelitve pojma hude malomarnosti in natančne definiciji cirkusa.
Dekanja ljubljanske veterinarske fakultete Breda Jakovac Strajn, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Ožbolt Podpečan in predsednica Sindikata veterinarjev Slovenije Nataša Ajdič so opozorili na dejstvo, da veterinarska stroka ni bila povabljena k sodelovanju pri pripravi obravnavanega zakona. Kritični so bili tudi do uvedbe pooblaščenih svetovalcev, s čimer se degradira veterinarski poklic. Pozdravili pa so uvedbo prehodnih hlevov.
Kako je nekdo, ki je opravil 40 ur usposabljanj, enako usposobljen kot univerzitetno izobražen veterinar, se je vprašala Jakovac Strajn. Podpečan je medtem ocenil, da zakon ne odgovarja na aktualne razmere na področju zaščite živali. Med drugim je glede čipiranja mačk opozoril, da predlagani zakon v tem delu ni izvedljiv, saj ne upošteva realnega dejstva, da obstaja več kategorij mačk.
Klemen Potočnik z ljubljanske biotehniške fakultete se je strinjal s predstavniki veterinarske stroke, obenem pa izrazil zaskrbljenost, da predlagatelj ne upošteva razlik v razumevanju predmetne tematike med imetniki živali, ki imajo le te za namen prostočasnih aktivnosti, in tistimi, ki živali redijo z namenom prireje oziroma vzreje kot gospodarske dejavnosti.
Do uvedbe pooblaščenih svetovalcev so bili kritični tudi predstavniki kmetijskih in podeželskih organizacij. Kot je pojasnil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič, ne nasprotujejo nadzoru, a ta mora biti ustaven, izvajati pa ga morajo nadzorniki z ustreznim strokovnim znanjem.
Glede privezovanja psov pa je Milan Strmšek iz Sindikata kmetov Slovenije pojasnil, da so psi na kmetiji prvotno namenjeni varovanju, ob primerno dolgi verigi pa imajo pogostokrat več prostora za gibanje kot marsikateri pes, zaprt v stanovanju.
Vrhovni državni tožilec Jože Kozina predlagano novelo v prvi vrsti vidi kot nezaupnico institucijam. A namesto da bi si te institucije dovolile nastaviti ogledalo, je bilo po besedah Kozine zdaj mogoče slišati odpor proti vsem spremembam.
Več društev za zaščito živali je izrazilo podporo predlagani noveli, predvsem z vidika uvedbe pooblaščenih svetovalcev. Opozorili so na številne negativne posledice, ki jih ima privezovanje psov. Med drugim psom to povzroča škodo na vratu in hrbtu ter psihološke posledice. Strinjajo se, da je treba delo veterinarjev olajšati, tudi s prostovoljnimi svetovalci, čeprav so do te ideje v nekaterih društvih društvu skeptični. Bi pa večji učinek dosegla urejena zakonodaja, ki bi omogočala hitro sankcioniranje kršiteljev. Nekateri pa so izrazili pomisleke glede obveznega čipiranja mačk.
* * *