Ministrica Ajanović Hovnik sindikatom predlagala preložitev začetka odpravljanja nesorazmerij in uveljavljanja novega plačnega sistema

Ljubljana, 22. 8. 2023 – Včeraj, 21. 8. 2023, so se nadaljevala pogajanja o novem plačnem sistemu. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sindikatom predlagala, da bi odpravljanje plačnih nesorazmerij v javnem sektorju in prehod na nov plačni sistem začeli leto pozneje, kot so načrtovali, torej s 1. januarjem 2025 in ne 2024. Razlog pa je sanacija države po uničujočih poplavah, ki je v tem trenutku prva naloga države.


Sindikati bodo predlog vlade po odlogu prehoda na novo plačno lestvico preučili, od vlade pa pričakujejo, da jim bo predstavila tudi načine, kako bodo drugi deležniki v družbi prispevali k odpravi posledic ujm. Sicer sindikati ne dvomijo, da v njihovem članstvu ni posameznika, ki bi nasprotoval pomoči, a kot so opozorili, morajo biti bremena pravično razdeljena.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, je po seji povedal, da jim bo vladna stran do konca tedna posredovala pisni predlog, na podlagi katerega bodo opravili razpravo. V sindikatih pa pričakujejo, da bo iz nje razvidno tudi, kako bodo tudi drugi deležniki v družbi prispevali k odpravi posledic katastrofalne ujme, ki smo ji bili priča v začetku avgusta.

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je povedal, da pričakujejo, da bodo bremena med vsemi porazdeljena enakopravno in tudi pravično.  Dodal je, da ne bo dovolj, da bomo zgolj na deklarativni ravni rekli, da morajo vsi nekaj prispevati, to bo treba videti in občutiti tudi v dejanjih. Kot enega od možnih ukrepov so predlagali, da se ekstremni dobički, ki jih imajo v Sloveniji banke v prvi polovici leta dodatno obdavčijo. Izpostavil pa je tudi vprašanje dražitve storitev in produktov, do katere bi lahko prišlo v sedanji situaciji in katere največje žrtve bi bili tisti z najnižjimi plačami v javnem in v zasebnem sektorju. Odločilno pa bo tudi, da znotraj javnega sektorja ne bo nikakršnih izjem in da ne bo nobena od skupin deležna privilegijev.

Ministrica Ajanović Hovnik je poudarila, da glede na obseg škode po ujmah ne bo šlo drugače, kot da vsi deležniki v družbi prispevajo pri odpravljanju posledic, tako z vidika prizadetih območij, kot tudi prizadetih posameznikov. Po njenih besedah iščejo zakonite rešitve, ki bodo zdržale tudi presojo sodišč. Kar zadeva na primer obdavčitev dobičkov bank, nas zavezujejo tudi pravila Evropske centralne banke, je opozorila. Na vprašanje, kaj predlog pomeni za tožilce, sodnike, zdravnike, pa je odgovorila, da mora za vse vse, ki so deležniki javnega sektorja, veljati enako.  Poudarila je še, da želi vlada nadaljevati pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačnega sistema. Zavedajo se nakopičenih težav in še vedno je po njenih besedah cilj pogajanja končati do sredine oktobra. V dosedanjih pogajanjih so se sicer sporazumeli, da gre pri odpravi plačnih nesorazmerij in prevedbi na novo plačno lestvico za procesa, ki ju je treba izvesti v enem koraku. Po kakšni dinamiki in na kakšen način naj bi to potekalo, pa še niso dorekli. Načrtovano je bilo zgolj, da bodo z implementacijo začeli s 1. januarjem 2024, kjer pa torej zdaj vladna stran predlaga zamik za leto dni.

Pogajanja bodo nadaljevali čez teden dni. Danes so sicer tudi nadaljevali v začetku julija prekinjeno razpravo glede prevedbe plačnih razredov iz stare na novo plačno lestvico. Model je precej zapleten, izhaja pa iz predpostavke, da ob prehodu na novo plačno lestvico nihče ne bo na slabšem.