Ljubljana, 16. 11. 2023 – Inšpektorat RS za delo (IRSD) pozdravlja novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki začne veljati v ponedeljek, 20. 11. 2023.
Zakon prinaša pomembne novosti, saj se oblike dela vedno znova spreminjajo:
- Uveljavlja se obvezno vodenje evidenc prihoda ter odhoda iz dela ter izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Trenutno inšpektorji na terenu ugotavljajo, da delodajalci delovni čas kršijo namenoma ali iz malomarnosti oziroma zaradi nevednosti.
- Delodajalci bodo morali delavcem zagotavljati vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa. Namreč delavci bodo z novim zakonom morali biti enkrat mesečno obveščeni o vseh podatkih, ki jih zahteva evidenca o izrabi delovnega časa. Na tak način, bodo zaposleni hitro opazili, če jim delodajalec pravilno vodi evidenco, poleg tega, bodo delavci lahko na inšpektorat podali bolj celostne prijave, saj bodo lahko dokazovali potencialno neskladje med evidencami delovnega časa.
- Novost glede evidentiranja je tudi zahteva, da se v evidenco o izrabi vpisujejo opravljene ure v neenakomernem razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter tekoči seštevek teh ur v daljšem obdobju. S tem se zagotovi veriga seštevka ter preprečijo popravki za nazaj.
- Inšpektorji na terenu se velikokrat soočajo s tem, da delodajalci nimajo evidenc delovnega časa na samem delovišču oziroma na sedežu podjetja, običajno so te evidence shranjene pri računovodskih servisih. Ko smo po teh evidencah povprašali, so nam jih delodajalci zelo pozno pošiljali, s tem so imeli več možnosti za prirejanje evidenc. Poleg tega so bili naši inšpekcijski postopki zaradi tega tudi precej daljši. Novost zakona, da morajo biti evidence hranjene na sedežu podjetja oz. na delovišču zato spremembo pozdravljamo. Tudi na to problematiko smo v preteklosti že večkrat opozorili.
- Zakon uvaja novo prekrškovno določbo, ki jo lahko izreče inšpektor. Do sedaj je bilo tako, da če inšpektor ni prejel evidenc delovnega časa, je lahko izrekel sankcijo zaradi oviranja postopka. Z novim zakonom pa bo lahko inšpektor delodajalca, ki ne vodi, hrani, ali posodablja evidenc, kaznoval z globo 1500 – 20.000 evrov.
- Nov zakon uvaja tudi obveznost delodajalca za beleženje izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Delavci bodo imeli tudi pravico seznanjenosti oziroma vpogleda v to evidenco. Poleg tega pa bodo lahko sindikat pri delodajalcu, svet delavcev ali delavski zaupnik delodajalcu predlagali elektronsko vodenje evidenc. V primeru, da bo delodajalec to zavrnil, bo moral svojo odločitev pisno utemeljiti, to utemeljitev pa bo moral poslati tudi na IRSD. S tem bo IRSD pridobil večji uvid v delovanje delodajalcev ter se bo imel možnost odz(i)vati proaktivno. V primeru, da se delodajalci ne bodo odzvali na poziv sindikata ali pa v primeru, da delodajalci ne bodo posredovali utemeljitve na IRSD, je za pravno osebo zagrožena globa v razponu od 3.000 evrov do 20.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 300 evrov do 2.000 evrov.
- Tisti delodajalci, katerim bomo izrekli prekrškovno globo in bo le ta postala pravnomočna, bodo morali za dve leti voditi elektronske evidence. S tem bodo inšpektorji lahko boljše nadzorovali delodajalce, ki so v preteklosti kršili delavske pravice. Morebitni popravki, naknadne spremembe podatka elektronske evidence pa bodo morale vsebovati razlog spremembe in čas vpisa spremembe. Glede na to, da imamo primere delodajalcev, ki večkrat kršijo te pravice, je ta novost izredno pomembna. V primeru, da delodajalci kljub temu ne bodo vodili elektronske evidence, je za pravno osebo zagrožena globa v razponu od 3.000 evrov do 20.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 300 evrov do 2.000 evrov.
- V zakonu je predvidena tudi globa za odgovorno osebo delodajalca, v primerih, ko ta ne vodi evidence v skladu z zakonom, ne shranjuje evidenc na pravilen način, vodi neresnične evidence, se ne opredeli do predloga sindikata… Po novem je v teh primerih predvidena globa za prekršek zagrožena zoper odgovorno osebo delodajalca (150 – 2.000 evrov).
Ker nov zakon zahteva ureditev beleženja evidenc delovnega časa, bodo delodajalci imeli dodaten interes sprejeti interne akte, s katerimi bodo uredili to področje, med drugim tudi v povezavi s sporočanjem odsotnosti, delom na domu, beleženjem odmorov, službenih potovanj, zunanjimi sodelavci itd.
***