Ljubljana, 9. 11. 2023 – Na Oddelku za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU so izdelali Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji, ki obsega podatke o zgodovinskih naravnih nesrečah v državi ter podatke o nevarnosti za najpogostejše tipe naravnih nesreč na določenih lokacijah. Je pomemben za boljše poznavanje naravnih nesreč v državi.
Spletni atlas z akronimom GANNS so danes predstavili na znanstvenem trienalnem posvetu Dan Bojana Ušeničnika – Naravne nesreče v Sloveniji v Ljubljani, ponuja pa podatke o zgodovinskih naravnih nesrečah, snežnih plazovih, poplavah, zemeljskih plazovih, potresih, gozdnih požarih in škodi zaradi naravnih nesreč ter podatke o nevarnosti zaradi omenjenih procesov.
Namen spletnega atlasa je seznaniti splošno javnost z vrstami in pogostostjo naravnih nesreč, ki so se zgodile na ozemlju Slovenije vse od 14. stoletja dalje, pogosteje od leta 1750, natančneje pa za obdobje zadnjih 150 let, ko so dostopni časopisni viri. Gre za enega od dolgoročnih projektov inštituta, saj so z analizo podatkov o naravnih nesrečah začeli že leta 1983. Atlas skupaj obsega približno 5000 enot in vsebuje nekaj več kot 100.000 podatkov, od katerih so relevantni prikazani v spletnem geografskem informacijskem sistemu (GIS). Predstavlja interaktivne podatke o vrsti in lokaciji znanih zgodovinskih naravnih nesreč in z njimi povezanimi pojavi na ozemlju Slovenije ter njihove kratke opise, k čemur sta pomembno prispevala Agencija RS za okolje in Zavod za gozdove Slovenije. Obsega tudi Lavinski atlas, temelječ na raziskavah inštituta, ki prikazuje lokacije snežnih plazov, vsebuje model območij proženja in model potovanja snežnih gmot.
Po svetu je malo zbirk, ki bi tako kompleksno – atlas namreč vsebuje kar 26 kategorij – za obdobje zadnjih 150 let prikazale razmere za ozemlje neke države. Na svetovni ravni je podobna baza EMDAT, ki pa obsega le podatke po državah za obdobje od 1900 dalje, natančneje pa za zadnja desetletja.
Aplikacija spodbuja tudi občansko znanost, saj posameznikom omogoča, da tudi sami sporočijo naravno nesrečo. Na inštitutu so prepričani, da je atlas pomemben za izboljšanje poznavanja naravnih nesreč v določeni pokrajini, tako za stalne prebivalce kot tudi občasne obiskovalce, na primer turiste in pohodnike. Prav tako pa tudi temelj za upravljanje s prostorom, kar obsega tako gradnjo stavb, predvsem pa kritične infrastrukture v alpskih pokrajinah.
Aplikacija je dostopna na povezavi https://ganns.zrc-sazu.si/.
* * *