Ljubljana, 20. 11. 2023 – Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 15. redni seji, ki je potekala od 13. do 19. decembra 2023, med drugim sprejeli Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne, novelo Gradbenega zakona in novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zavrnili pa so predlog novele Zakona o osnovni šoli.
Sprejeti zakoni
Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev
Poslanke in poslanci so z 48 glasovi za in 7 glasovi proti sprejeli Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki posega na številna področja in bo omogočil hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.
Zakon posega na področje pomoči gospodarstvu in prebivalstvu ter na področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda in vodne infrastrukture. Definira nekatere oprostitve dajatev, ureja področje javnofinančnih prihodkov, varovanje kulturne dediščine in zagotavlja ustrezne pogoje za razvoj regij, ki so bile najbolj prizadete v tej naravni nesreči.
Država bo sredstva med drugim zagotovila s petletnim zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, na 22 odstotkov, pri čemer se bo za obnovo uporabljala razlika od sedanje 19-odstotne stopnje, in z davkom na bilančno vsoto bank. V opoziciji so do dodatnih obremenitev gospodarstva kritični. Kot so dejali v današnji razpravi, je davek na bilančno vsoto bank še mogoče razumeti, zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb pa se jim zdi nesprejemljivo.
Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin
Poslanke in poslanci so z 47 glasovi za in 25 glasovi proti sprejeli Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin ki prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno.
Zakon vključuje nujne in ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, ki bodo odločilno vplivali na organizacijo zdravstvenega sistema. Interventni zakon primarno prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka.
Zakon prinaša tudi ukrepe na področju zmanjšanja posledic absentizma, ki vplivajo na zagotavljanje stabilnost delovanja zdravstvene blagajne. Tako zakon znova podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, hkrati pa omejuje višino bolniških nadomestil na 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače.
Med drugim so ukrepi tudi olajšanje pogojev za pridobivanje zdravstvenega kadra iz tujine z odpravo administrativnih omejitev, in podaljšanje ukrepa dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zakon določa tudi dodatke za “aktivnejše” ambulante družinske medicine ter otroške in šolske dispanzerje. Prav tako naslavlja ukrepanje v posebnih razmerah v zdravstveni dejavnosti.
Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.