Ljubljana, 29. 11. 2023 – Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 14. redni seji, ki je potekala od 20. do 28. novembra 2023, med drugim sprejeli proračunske dokumente RS za leti 2024 in 2025 ter Zaključni račun državnega proračuna za leto 2022. Sprejet pa je bil tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, ki je bil sprejet za nadaljnjo obravnavo. Poslanci in poslanke so sprejeli tudi Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030, Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024-2033 in Resolucijo o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES«.
Proračuna RS za leto 2024 in 2025
Poslanke in poslanci so z 80 glasovi za in 2 glasovoma proti sprejeli Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 ter z 52 glasovi za in 30 glasovi proti Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025.
Državna proračuna za prihodnji dve leti, za sanacijo po avgustovskih poplavah določata skupaj 1,6 milijarde evrov. Celotni odhodki se bodo prihodnje leto povzpeli na 16,2 milijarde evrov in se nato leta 2025 nekoliko znižali. Primanjkljaj bo leta 2024 presegel tri odstotke BDP-ja, socialni transferji se bodo uskladili v celoti.
Proračun za leto 2024 je DZ RS sprejel že novembra lani, z zdaj potrjenimi spremembami pa se poraba povečuje za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov. Prihodkov naj bi se v državno blagajno steklo 14 milijard evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP-ja.
Za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,8 odstotka BDP-ja.
Proračun ohranja dokaj ambiciozen naložbeni načrt. Leta 2024 so naložbeni izdatki načrtovani v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ter za leto 2025 v višini1,4 milijarde evrov. Od tega bo približno tretjina namenjena za naložbe v promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter za odpravo posledic naravnih nesreč.
Proračuna spremlja Zakon o njunem izvrševanju, v katerem je med drugim zapisano, da se bo leta 2024 država lahko zadolžila za nekaj več kot 4,6 milijarde evrov, leta 2025 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov.
Akontacija uskladitve pokojnin bo opravljena januarja, in sicer v višini 8,2 odstotka. Februarja se bo nato opravil poračun. Letni dodatek za upokojence je določen v razponu od 150 do 460 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.
Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine bo v skladu z dogovorom z občinskimi združenji prihodnji dve leti znašala 725 evrov na prebivalca. Dodatno bodo občine za pokrivanje višjih stroškov dela pri svojih posrednih uporabnikih proračuna prejele 20 milijonov evrov prihodnje leto in 34 milijonov evrov leta 2025.
Ponovna uveljavitev fiskalnih pravil in ukrepi za blaženje posledic poplav zahtevajo večjo fiskalno disciplino in dodaten denar, zato se zneski olajšav in davčnih razredov pri dohodnini v letu 2024 ne bodo uskladili.
Socialni transferji se bodo v celoti uskladili z inflacijo.
Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2024 se bo namreč iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov. Da se bo poraba lahko zvišala, kot določata proračuna, je DZ RS sprejel spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn za leto 2024. Z njim se poleg zgornje meje odhodkov državnega proračuna zvišujejo tudi dovoljeni obseg izdatkov zdravstvene blagajne in občin ter celotnih javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 3,8 odstotka BDP-ja.
Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2022
Poslanke in poslanci so s 53 glasovi za in nobenim proti sprejeli Zaključni račun državnega proračuna za leto 2022, ki mu je računsko sodišče izdalo pozitivno oceno, vnovič pa je prejel mnenje s pridržkom za pravilnost izvršitve.
V letu 2022 se je v državni proračun steklo 12,3 milijarde evrov, kar je 1,6 odstotka manj od načrtovanih, odhodki pa so s 13,7 milijarde evrov znašali 94 odstotkov načrtovanih. Zadnja leta se proračuni pripravljajo v razmerah povečanih negotovosti, zato se načrtujejo višje rezerve, ki se pa potem ne porabijo nujno v celoti.
Proračunski primanjkljaj je tako znašal 1,3 milijarde evrov oz. 2,3 odstotka BDP-ja. Dolg državnega proračuna pa je bil na zadnji dan lanskega leta pri 37,8 milijarde evrov in je bil za dve milijardi evrov višji kot na začetku leta.
Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.