Ljubljana, 29. 4. 2024 – Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 19. redni seji, ki je potekala od 22. do 26. aprila 2024, med drugim sprejeli novelo Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Energetski zakon, novelo Zakona o agrarnih skupnostih, novelo Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in Predlog novele Zakona o prekrških. Potrdili so Predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, Predlog Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029 in Predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora.
Sprejeti zakoni:
Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju
Poslanke in poslanci so s 63 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki usklajujejo plače zaposlenih v javnem sektorju z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Spremembe zakona prinašajo spremembe vrednosti plačnih razredov v plačni lestvici. S tem se usklajujejo osnovne plače zaposlenih v javnem sektorju z rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2023. Januarja je bil med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja podpisan dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in o datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024.
Ta določa, da višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice znaša 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od decembra 2022 do decembra 2023, uskladitev vrednosti plačnih razredov pa se izvede s 1. junijem 2024. Rast cen življenjskih potrebščin je bila v tem obdobju 4,2-odstotna, kar pomeni, da se vrednost plačnih razredov uskladi za 3,36 odstotka, in sicer s 1. 6. 2024.
Energetski zakon
Poslanke in poslanci so s 53 glasovi za in 30 proti sprejeli Energetski zakon, ki med drugim določa energetsko politiko države s podpornimi in omejitvenimi ukrepi za prehod na nefosilne vire energije.
Zakon občinam nalaga pripravo lokalnih energetskih konceptov, s katerimi bodo morale za sedem let opredeliti cilje glede doseganja deleža prihranka rabe energije in povečanja deleža obnovljivih virov energije ter cilje glede energetske prenove javnih stavb.
Več občin bo lahko sprejelo skupen koncept, bodo pa morali biti v njem razvidni cilji in ukrepi posamezne občine. Občine z več kot 10.000 prebivalci bodo morale v koncept vključiti načrt za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti na temelju obnovljivih virov energije.
Skladno z zakonom vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin po novem ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025.
Občine bodo lahko nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo omrežje v svojih lokalnih energetskih konceptih načrtovale tako, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe.
Koncesije za distribucijo plina bodo lahko podaljšane večkrat za pet oz. sedem let. Za pet let bodo lahko v primeru, da bodo na območju koncesije odjemalci z letno porabo več kot 100.000 kWh, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oz. bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja, ali če bo distribucijski sistem oskrboval več kot pet odstotkov gospodinjskih odjemalcev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina. Za sedem let pa bo lahko koncesija podaljšana, če bo v omrežje priključen vir plina obnovljivega izvora ali če bo koncesionar to načrtoval.
Opredeljeni so postopki dodeljevanja spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, ki bodo digitalizirani ter predvidoma enostavnejši in hitrejši.
Zakon opredeljuje tudi dodeljevanje sredstev sklada za pravični prehod na ravni EU-ja, namenjenega za revitalizacijo energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj in Zasavja, ter evropskega sklada za modernizacijo, namenjenega za posodobitev energetskega sistema.
Hkrati je omogočen nov instrument – komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so uspešni na razpisih EU-ja.
Po dopolnilu, sprejetem na matičnem odboru DZ-ja, pa v predlogu energetskega zakona ni bilo več določbe, da v strnjenih naseljih v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih delih večstanovanjskih stavb ne bi bila dovoljena vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva.
Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.