Ljubljana, 28. 9. 2023 – Državni svet RS je na svoji 8. izredni seji, ki je potekala 27. 9. 2023, izglasoval odložilni veto na novelo Zakona o zaščiti živali ter na novelo Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. To pomeni, da bo moralo noveli ob ponovnem glasovanju podpreti 46 poslank in poslancev. Državni svetniki predlagajo, da poslanci ob ponovnem glasovanju obe noveli zavrnejo.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F)
Odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali je podprlo 23 državnih svetnikov, eden je bil proti. Novelo zakona so v postopek sprejema v DZ RS vložili poslanci koalicijskih poslanskih, ki so kot glavni cilj navedli večjo zaščito živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja. Novela zakona med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, popolno prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah.
Državni svet se strinja, da je skrb za dobrobit živali in reševanje deviantnih primerov skupna skrb vseh, pri čemer pa opozarja, da imajo različni deležniki drugačne poglede na vprašanje, kako oziroma na kakšen način doseči dobrobit živali. Pri oblikovanju zakonskih rešitev bi po mnenju DS RS zakonodajalec moral upoštevati kompleksnost področja ter k sodelovanju povabiti strokovnjake s tega področja (veterinarje, zootehnike in agronome), a tekom razprave o predlogu zakona pripombe Veterinarske zbornice Slovenije, Biotehniške fakultete v Ljubljani, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata veterinarjev Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, nekaterih zavetišč, Kinološkega društva Ljubljana in drugih deležnikov niso bile upoštevane.
DS RS je med pomisleki izpostavil predvsem nov institut kvalificiranih prijaviteljev nepravilnega ravnanja z živalmi, video nadzor v klavnicah, prepoved privezovanja psov na kmetijah, poudaril, da je v obravnavanem zakonu vidik biovarnosti popolnoma prezrt ter da primeri zanemarjanja živali niso prisotni le na kmetijah, ampak tudi pri drugih lastnikih živali (hišnih ljubljenčkih), kamor nadzor ne seže in jih je težko sankcionirati. DS RS meni, da ZZZiv-F sam po sebi ne bo preprečil mučenja živali, saj je treba rešiti širše družbene probleme in ozavestiti ljudi o pomembnosti zaščite živali, pri oblikovanju zakonodajnih rešitev pa je treba upoštevati raznolikost in posebnosti rejnih in družnih živali ter različne tehnologije reje predvsem pa upoštevati pripombe stroke.
Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-C)
Za odložilni veto na novelo zakona o KGZS je glasovalo 26 državnih svetnikov, eden je bil proti. Novelo zakona o KGZS so v postopek sprejema v DZ RS vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin, z njo pa želijo zagotoviti večjo avtonomijo in depolitizacijo zbornice. V skladu z novelo na naslednjih volitvah, ki bodo leta 2024, za položaje v ključnih organih zbornice, torej svet, upravni odbor ter predsednika in podpredsednike, ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine.
DS RS ocenjuje, da je predlog ZKGZ-C ustavno sporen z vidika kršitve volilne pravice v okviru pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave Republike Slovenije, načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in načela pravne države iz 2. člena Ustave ter da so na spornost predloga zakona poleg KGZS opozorile tudi nekatere druge reprezentativne organizacije na področju kmetijstva (Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine) in Inštitut za ustavno pravo. Do predloga zakona je bila kritična tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki je med drugim zapisala, da predlog zakona ne pojasni, zakaj bo zakonska rešitev uveljavljena le za KGZS in ne tudi za druge zbornice z obveznim članstvom, ter da se na podlagi zakonske rešitve, ki omejuje volilno pravico, članom KGZS omejuje ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, pri čemer sorazmernosti posega v pravico članov KGZS ni mogoče ugotoviti. Prav tako je ureditev sporna z vidika ustavnega načela varstva zaupanja v pravo, ker za predvidene volitve v organe KGZS leta 2024 že zahteva obstoj razlogov za omejitev volilne pravice tudi za nazaj.
* * *