Danes pričetek redne januarske seje DZ RS

Ljubljana, 29. 01. 2024 – Poslanci in poslanke bodo ta teden zasedali na redni januarski seji, na kateri se med drugim obeta razprava o predlogu novega energetskega zakona ter spremembah volilne zakonodaje.

Poslanke in poslanci bodo v sredo opravili prvo obravnavo predloga novega energetskega zakona. Vlada RS je z njim, potem ko je veliko vsebin iz obsežnega energetskega zakona zaživelo v ločenih zakonih, prenovilo preostanek nekdaj temeljnega zakona za področje energetike. Obenem je določila zakona prilagodila potrebam zelenega prehoda v energetiki.

A če velik del določil ni sporen, je v delu javnosti in politike završalo ob določilih o prepovedi vgradnje plinskih kotlov za ogrevanje v novih stanovanjskih stavbah, omejitvah pri podeljevanju koncesij za distribucijo plina in prepovedi vgradnje peči na biomaso kot primarnega vira ogrevanja v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih, kakor jih bodo na podlagi enotne metodologije določile občine.

Določilom tako nasprotujejo prizadete interesne skupine, v politiki pa desnosredinska opozicija. V NSi pa tudi v SDS tako trdijo, da ne pristajajo na zeleni prehod na plečih ljudi, po njihovem prepričanju pa gre za poseg v svobodo izbire in za napad na denarnice državljanov. V NSi vlado pozivajo, da zakonski predlog umakne in ga vnovič vloži brez spornih členov, sicer v primeru sprejema napovedujejo zbiranje podpisov za referendum.

Predstavniki vlade in koalicije medtem branijo ukrepe kot ustrezne v luči prehoda na nizkoogljične vire. Kot zagotavljajo, gre le za nov korak pri postopnem prehodu uporabnikov na nove vire.

DZ RS bo na seji odločal tudi o noveli zakona o volitvah v državni zbor, ki odpravlja omejitev pravice voliti osebam, ki so postavljene pod skrbništvo. Koalicija, ki je predlog vložila, želi vrniti aktivno in pasivno volilno pravico, ki državljanom omogoča voliti in biti izvoljen, približno 3500 osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi ovirami. S skrajšanim postopkom obravnave zakona želijo omogočiti, da bi te osebe lahko glasovale že na letošnjih volitvah v Evropski parlament.

Za sprejem zakona je potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev. Ker so mu člani matičnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo namenili soglasno podporo, je pričakovati, da bo na seji tudi potrjen.

Lotili pa se bodo še enega zakonodajnega predloga s področja volilnih oz. referendumskih postopkov. Koalicija je namreč vložila tudi predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki zakon usklajujejo s spremembami ustave iz leta 2013. Te so med drugim uvedle zavrnitveni kvorum in zožile nabor predlagateljev referenduma. Predlog zakon usklajuje še z odločbo ustavnega sodišča glede referendumskega spora.

DZ RS bo v torek opravil splošno razpravo o predlogu, po kateri bo odločil, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo. Za sprejem takšnega sklepa je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev.

Poslanke in poslanci bodo imeli na mizi tudi dve zakonski besedili, ki ju je vložila civilna družba oz. volivci. Prvi je predlog novele zakona o varstvu okolja društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštituta 8. marec, ki bo zaostril zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Predlog je že podprl matični odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, kjer so člani pritrdili predstavnikom predlagateljev iz Anhovega, ki so opozarjali na veliko obremenitev izpustov na zdravje prebivalstva. Ob tem so na predlog predlagatelja sprejeli nekaj dopolnil, med drugi so iz predloga črtali uvedbo okoljske dajatve.

Iniciativa Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober pa sta v zakonodajni postopek vložila predlog zakona za izredno zvišanje pokojnin. Gre za predlog, po katerem bi pokojnine, ki ne presegajo 1000 evrov, zvišali za 20 odstotkov, tiste do 1500 evrov bi bile višje za deset odstotkov, tiste nad 1500 evrov pa za pet odstotkov. DZ RS tako na seji odločil, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo.

***