Ljubljana, 12. 12. 2023 – Pristojni odbor za finance je na včerajšnji seji podprl vladni predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi. K zakonu, ki ga bo DZ RS obravnaval na decembrski seji, je sprejel številna dopolnila, ki so večinoma sledila mnenju zakonodajno-pravne službe DZ. Na predlog zakona je številne pripombe posredovalo tudi Združenje občin Slovenije.
Predlog omogoča hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavlja temelje za razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče. Omogoča pomoč gospodarstvu in prebivalstvu ter posega na področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda in vodne infrastrukture. Ker je zakonodajno-pravna služba DZ o predlogu zapisala obširno mnenje in podala številne pripombe, so v koalicijskih poslanskih skupinah pripravili dopolnila k večini členov zakona. Odbor je danes vse sprejel, medtem pa je zavrnil predloge dopolnil NSi. Od predlogov SDS je podprl enega, in sicer, da bo moralo računsko sodišče vsako leto opraviti revizijo pravilnosti in smotrnosti porabe sredstev po tem zakonu.
Opozicija močno nasprotuje dodatni davčni obremenitvi gospodarstva, ki jo prinaša predlog zakona. Ta med drugim določa petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov, pri čemer se bo za obnovo uporabljala razlika od sedanje 19-odstotne stopnje. Takšno rešitev pa pozdravljajo v Levici, kjer jih veseli, da je vlada črtala solidarnostni prispevek posameznika in to nadomestila s tem davkom ter z davkom na bilančno vsoto bank.
Združenje občin je želelo, da občine oz. lokalne skupnosti prevzamejo v upravljanje vodotoke 2. reda, ki potekajo čez njihovo območje. Vendar je koalicija sprejela dopolnilo, po katerem lahko nujno vzdrževanje na teh območjih, če ga ne izvede koncesionar, izvaja občina po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za vode. Ta dela se financirajo iz državnega proračuna.
Koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so med drugim tudi sklenile, naj se tretja razvojna os določi kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, in sicer v celoti, in ne le koroški del. Niso pa podprle predloga SDS za črtanje možnosti razlastitve posameznika, pač pa so bolj podrobno opredelile člen, ki opredeljuje poseg v lastninsko pravico.