Slike - tekoči trak

S strani Ministrstva za okolje in prostor smo prejeli dopis, v katerem podajajo usmeritve glede obravnave lokacijskih preveritev za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev.

Dopis je na voljo TU.

                                                 * * *

Spoštovani,

Ministrstvo za pravosodje je na svojih spletnih straneh objavilo odgovore na podane pripombe k predlogu novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Pripombe k noveli zakona je večkrat poslalo tudi Združenje občin Slovenije.

Tako med drugim pojasnjujejo, da bodo funkcionarji (in drugi zavezanci), kot do sedaj, poročali svoje lastno premoženjsko stanje. Ob nastopu in prenehanju funkcije bodo poročali celotno premoženje, spremembe pa le, ko za posamezno postavko pride do spremembe večje od 10.000 evrov. Namesto zbiranja podatkov o spremembah čez vse leto, bo po novem potrebno poročati v 30 dneh po spremembi.

Celotno premoženje zavezancev za prijavo premoženjskega stanja na podlagi novele ZIntPK-C ne bo objavljeno. Objavili se bodo le podatki o spremembah premoženjskega stanja, torej premoženja pridobljenega v času opravljanja funkcije.

Pojasnjujejo tudi, da novela predvideva spremembo definicije družinskih članov. Po novem se bo med družinske člane štelo tudi osebe, ki s posameznikom bivajo na istem naslovu (sostanovalce). Sicer ne gre za družinske člane v tradicionalnem smislu, gre pa za osebe, ki jih vežejo podobne okoliščine, zaradi česar lahko pride do nasprotja interesov, enako kot pri družinskih članih v tradicionalnem smislu. Širitev definicije pomeni, da bodo razmerja sostanovalcev zajeta tudi v institute daril in omejitve poslovanja, to pa bo otežilo prikrivanje neupravičeno pridobljenih koristi.

Predlagana je bila sprememba, na podlagi katere bi lahko župani tudi člani nadzornih organov javnih gospodarskih družb v lasti občine, da bi na ta način bolj racionalno in hitreje izvajali naloge. Sprememb na tem področju ne bo. Pripravljavec novele zakona kot razlog za obstoječo ureditev, ki se z novelo ne spreminja, navaja ločitev funkcije nadzora, ki jo opravlja občina, od funkcije vodenja družbe. Dodajajo, da interes javnega podjetja ni vedno identičen kot interes občine, prav tako pa je običajno, da lastniki (občina) nadzirajo delo nadzornikov. Institut nezdružljivosti funkcije je tako eden izmed ukrepov za zmanjšanje nasprotja interesov. Namen ureditve je tudi preprečevanje kopičenja različnih funkcij, pooblastil in vlog v eni osebi, s tem pa se preventivno zmanjšuje možnost zlorabe položaja.

Celotno pojasnilo je dostopno TU.

S strani Ministrstva za finance smo prejeli obvestilo, da so na spletnem portalu državne uprave objavljeni prehodni podatki o izračunu primerne porabe občin, dohodnine in finančne izravnave za leti 2020 in 2021.

Povprečnina za leto 2020 je skladno s predlaganim 54. členom ZIPRS2021 predlagana v višini 589,11€, za leto 2021 pa v višini 588,30€.

razpoložljiva dohodnina, ki pripada občinam zadostuje za pkritje vseh pripadajočih sredstev, zato v letih 2020 in 2021 izplačila občinam iz naslova finančne izravnave iz državnega proračuna niso predvidena.

Celoten dopis je na voljo TU.

* * *

Ministrstvo za okolje in prostor nam je poslalo dopis, v katerem ugotavlja, da občine intenzivno pripravljajo in sprejemajo občinske podrobne prostorske načrte oziroma njihove spremembe in dopolnitve po postopku, ki je predpisan z Zakonom o urejanju prostora. V skladu s 118. členom ZUreP-2 odločitev za pripravo OPPN temelji na odločitvah in usmeritvah iz OPN, izhodiščih za pripravo OPPN, če se ta pripravlja na podlagi izkazane potrebe občine in ni predviden v OPN, ali na pobudi investitorja priprave OPPN. Če usmeritve za pripravo OPPN v OPN niso vnaprej podane ali celovite, se pripravijo izhodišča za pripravo OPPN ob smiselni uporabi določb 108. člena ZUreP-2.

Izhodišča za pripravo OPN/OPPN so novost v prostorski zakonodaji. Gre za predhodno fazo, namenjeno širšemu razmisleku o tem, na kakšen način, kje in v kakšnem obsegu bo občina izvedla cilje svojega prostorskega razvoja. Poleg tega gre tudi za oceno finančnih posledic, ki jih odločitve v prostorskih aktih potegnejo za seboj. Faza izhodišč predstavlja neke vrste projektno nalogo za pripravo OPN/OPPN, ki pa mora nujno potekati že s sodelovanjem javnosti. Gre za fazo, ki omogoča podajanje in zbiranje različnih pobud in predlogov glede različnih potreb in interesov v prostoru, kar skladno z načelom ekonomičnosti postopka v kasnejših fazah priprave praviloma ne pride več v poštev. Izhodišča morajo biti pripravljena do te mere, da bodo nosilcem urejanja prostora omogočala podajo mnenja o tem, ali se v postopku priprave prostorskega akta izvede tudi celovita presoja vplivov na okolje.

Izhodišč za pripravo OPPN ni treba pripravljati v primeru, ko ustrezne usmeritve in odločitve vsebuje že sam OPN, ki predvideva pripravo OPPN na določenem območju. Izhodišča pa se pripravijo, če OPPN ni predviden v OPN in se pripravlja zaradi potrebe občine ali pobude investitorja ali če so usmeritve in odločitve iz OPN premalo vsebinske.

Kadar se OPPN pripravlja na podlagi pobude investitorja, se lahko pobuda investitorja šteje za izhodišča, če vsebuje vse elemente iz 108. člena ZUreP-2, kar je potrebno tudi za uspešno sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih. Pri tem mora pobuda, poleg vsebine iz tretjega odstavka 118. člena ZUreP-2, vsebovati tudi navedbo potrebnih investicij v komunalno opremo in drugo gospodarsko javno in družbeno infrastrukturo ter okvirne roke za izvedbo, kot je to določeno za vsebino izhodišč v prvem odstavku 108. člena ZUreP-2.

Pri pripravi izhodišč za OPPN je, tako kot pri postopku priprave OPN, treba vključevati javnost. Iz tretjega odstavka 108. člena ZUreP-2 izhaja, da občina pri oblikovanju izhodišč zagotovi sodelovanje zainteresirane javnosti v obliki zbiranja predlogov in pripomb, izvedbe javnih posvetov in delavnic in se posvetuje z nosilci urejanja prostora ter drugimi udeleženci urejanja prostora.

Z ZUreP-2 je predvideno, da je faza oblikovanja izhodišč za pripravo prostorskega akta bolj vsebinska kot do sedaj, saj je treba spremljati stanje v prostoru, ga analizirati, upoštevati razvojne dokumente in hierarhično višje prostorske akte. Postopek priprave akta se ne bi smel začeti le na podlagi pobud investitorjev, praviloma pomanjkljivo utemeljenih in brez kritičnega tehtanja izvedljivosti oziroma posledic za druge udeležence urejanja prostora. Šele na podlagi izhodišč, ki bodo preverjena in sooblikovana s strani javnosti in drugih udeležencev urejanja prostora, kadar je to glede na zahteve ZUreP-2 potrebno, bo župan lahko sprejel sklep o pripravi OPPN.

Glede postopka priprave OPPN je ministrstvo že izdalo ustrezne usmeritve in  navodila, ki so objavljena na spletni strani ministrstva.

Celoten dopis je na voljo TU.

                                               * * *

S strani Ministrstva za finance smo prejeli pojasnila v zvezi s plačevanjem upravnih taks. To poteka skladno z Zakonom o upravnih taksah. Upravne takse pa se plačujejo za tiste dokumente in dejanja, ki jih določa taksna tarifa, ki je priloga navedenega zakona. Organi občin zaračunavajo upravno takso po tarifnih številkah od 1 do 10, 30, 36 in 37.

Plačevanje in razporejanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov na podračune JFP in podračune proračunskih uporabnikov mora potekati skladno s Pravilnikom o plačevanju in razporejanju obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.

Celoten dopis je  na voljo TU.

* * *

S strani Ministrstva za javno upravo smo prejeli dopis v katerem podajajo pojasnilo v zvezi z izvajanjem Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, za izvajanje katerega je pristojno prav MJU. S strani Inšpektorata za javni sektor, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb ZDIJZ, so bili obveščeni o nepravilnem oziroma pomanjkljivem izvajanju ZDIJZ s strani krajevnih skupnosti. Inšpektorat ocenjuje, da gre za sistemsko problematiko. Krajevne skupnosti, ki imajo status oseb javnega prava so namreč v celoti zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja.

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljevanju: organi). V 5. členu ZDIJZ je zapisano temeljno načelo zakona, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne vsakomur - pravnim ali fizičnim osebam – ne glede na morebitni obstoj pravnega interesa.

Celoten dopis je na voljo TU.

                                                   * * *

Ministrstvo za okolje in prostor nam je poslalo dodatna pojasnila v zvezi s postavitvijo objektov za termično obdelavo podatkov.

Dodatna pojasnila so na voljo TU.

* * *

Ministrstvo za okolje in prostor nam je poslalo dopis, v zvezi s sprejemanjem občinskih podrobnih prostorskih načrtov oziroma njihovih sprememb in dopolnitev. Ministrstvo ugotavlja, da so nekatere občine že začele s pripravo in sprejemanjem OPPN po postopku, ki je predpisan z Zakonom o urejanju prostora. Ker so bile pri tem ugotovljene določene nepravilnosti, občine pa so na ministrstvo naslovile tudi številna vprašanja glede postopka, je ministrstvo pripravilo usmeritve za postopek priprave in sprejetja OPPN v skladu z ZUreP-2, ki veljajo do vzpostavitve elektronskega poslovanja na področju prostorskega načrtovanja (v nadaljnjem besedilu: vzpostavitev elektronskega poslovanja).

Glede na navedeno, v povezavi z 289. členom ZUreP-2, ministrstvo občinam priporoča, da do vzpostavitve elektronskega poslovanja, kot je predvideno s 53. členom ZUreP-2, pri pripravi in sprejemanju OPPN sledijo korakom, katere si lahko pogledate TU.

                                                          * * *

Obveščamo vas, da je bila v petek, 12. 4. 2019, v Uradnem listu RS, št. 24/19, objavljena Uredba o spremembi Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive, ki je pričela veljati 13. 4. 2019.

 Sprememba Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive je bila sprejeta zaradi uskladitve s 3. točko Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev[1] in z Zakonom o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju[2], ki v 1. členu na sistemski ravni in enotno za vse javne uslužbence in funkcionarje, ki lahko na podlagi 16. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju[3] napredujejo v višji plačni razred in, ki lahko na podlagi področnih predpisov napredujejo v višji naziv, določa, da jim pripada plača na osnovi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem v višji plačni razred oziroma višji naziv, od 1. decembra v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje v višji plačni razred oziroma višji naziv.

 Sprejeta sprememba uredbe, ki v ničemer ne posega v določbe Zakona o javnih uslužbencih[4], po novem določa:

-         rok (60 dni), v katerem predstojnik odloči o napredovanju uradnika v nazive,

-         datum pridobitve naziva, ki je določen na 1. november,

-         datum, ko uradniki pridobijo pravico do višje plače, ki je določen na 1. december v koledarskem letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje v višji naziv,

-         tudi o napredovanju v primeru začasne premestitve predstojnik odloči v roku 60 dni, pravice pa pripadajo uradniku z dnem premestitve, vendar ne pred 1. decembrom v koledarskem letu, v katerem je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje.

V praksi bo izvedba spremembe potekala tako, da bo uradnik na primer najkasneje 15. maja prejel odločbo o imenovanju v višji naziv, v kateri bo odločeno, da bo pridobil višji naziv zaradi napredovanja v naziv 1. novembra, pravico do višje plače pa bo pridobil 1. decembra.

 Navedena sprememba uredbe v ničemer ne posega v postopke premestitev uradnikov in s tem povezanega imenovanja v naziv ali višji naziv.

 Posebej pojasnjujemo, da sprememba ne vpliva na že izdane odločbe o imenovanju v višji naziv v skladu z Uredbo o napredovanju uradnikov v nazive (Uradni list RS, št. 98/08, 16/09 in 19/10) oziroma ne vpliva na uradnike, ki so jim bile odločbe o imenovanju v višji naziv zaradi napredovanja v letu 2019 že vročene in je v njih navedeno, da pridobijo višji naziv s 1. 5. 2019 (v skladu z določbami, ki so veljale na dan izdaje odločb), pravico do višje plače iz naslova višjega naziva pa v skladu s četrtim odstavkom 16. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju s 1. 12. 2019. 

    Rudi Medved, MINISTER                                                                                                                               

Ministrstvo za finance nam je poslalo dopis v zvezi s pobiranjem turistične in promocijske turistične takse in turistične takse v pavšalnem letnem znesku. V dopisu pozivajo občine, da v kolikor še niso odprle potrebnih podračunov, da to storijo nemudoma, in sicer zato, da bo taksa v letu 2019 pravilno izkazana v proračunih občin.

                                                     * * *

S strani Ministrstva za okolje in prostor smo prejeli dopis, v katerem opozarjajo na primere slabih praks s področja priprave prostorskih aktov. Na ministrstvu že vse od uveljavitve Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in naslednji; ZPNačrt) intenzivno spremljajo postopke priprave občinskih prostorskih načrtov. Ocenjujejo, da je za nami obdobje najintenzivnejše priprave OPN pa tudi njihovih sprememb in dopolnitev, kateremu sledi pričetek izvajanja določb novega Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017; ZUreP-2) in prehod na pripravo nove generacije občinskih prostorskih aktov.

* * *

Ministrstvo za javno upravo namje poslalo dopis z navodili in podlagami za urejanje nepremičnin v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti.

Ker bo nov sistem množičnega vrednotenja nepremičnin slonel na ustrezno delujočem sistemu evidentiranja nepremičnin, je za pravilno delovanje sistema množičnega vrednotenja v fazi pripisa posplošene tržne vrednosti nepremičninam potrebno zagotoviti verodostojne podatke o nepremičninah, ki ustrezajo dejanskemu stanju. Obveznost upravljavcev nepremičnin je, da tekoče spreminjajo in posodabljajo podatke o svojih nepremičninah, ki so vpisane v uradnih evidencah.

Celoten dopis je na voljo TU.

                                             * * *

S strani Ministrstva za infrastrukturo smo prejeli pojasnilo v zvezi s tolmačenjem določb Zakona o pravilih cestnega prometa. Služba Vlade RS za zakonodajo je zaprosilo v reševanje odstopila Ministrstvu za infrastrukturo, kot resorno pristojnemu ministrstvu za predpise s področja zagotavljanja varnosti cestnega prometa. Ker problematika zadeva vzporedno tolmačenje več zakonov, ne le Zakona o pravilih cestnega prometa, je Služba Vlade za zakonodajo pripravila vsebinski odziv in ga z dopisom št. 379-1/2018 z dne 22. 11. 2018 posredovala Ministrstvu za infrastrukturo. V zvezi z obravnavano problematiko je svoje stališče glede pravilnosti vodenja prekrškovnega postopka pripravilo Ministrstvo za pravosodje (dopis št. 007-33/2018/50 z dne 16. 1. 2019). Problematika je bila obravnavana tudi na sestanku, ki ga je 14. 1. 2019 organiziralo Ministrstvo za notranje zadeve, kjer je bil med drugim sprejet sklep, da Ministrstvo za infrastrukturo pripravi razlago določb Zakona o pravilih cestnega prometa, ki se nanašajo na vozila s prednostjo in o tem obvesti vsa občinska redarstva.

Dopis je na voljo TU.

                                                   * * *

S strani Ministrstva za javno upravo smo prejeli pojasnilo v zvezi v zvezi s sodbo DSSI Pd 1674/2017 in sodbo VDSS Pdp 414/2018, ki se nanašata na izplačevanje višjih jubilejnih nagrad in višjih solidarnostnih pomoči. Ministrstvo je namreč na to temo prejelo več vprašanj in ugotavlja, da je konkretna sodba pravnomočna in jo je bilo treba v konkretnem primeru tudi izvršiti.

V zvezi z vprašanji, ali se na podlagi navedene sodbe spremeni ravnanje glede izplačevanja višjih solidarnostnih pomoči in višjih jubilejnih nagrad v javnem sektorju, pa je treba opozoriti, da gre za sodbo višjega sodišča, ki je ni mogoče šteti za ustaljeno sodno prakso, na podlagi katere bi delodajalci spremenili način in kriterije za ugotavljanje pravice do višjih solidarnostnih pomoči in jubilejnih nagrad vnaprej ter hkrati izplačali tudi razliko za nazaj. Prav tako pa je treba upoštevati, da je Državno odvetništvo vložilo predlog za dopustitev revizije na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Gre namreč za pravna vprašanja glede upoštevanja 224. člena ZDR-1 in veljavnosti Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13).

Celotno pojasnilo je na voljo TU.

                                                           * * *

S 1. 2. 2019 v informacijskem sistemu e-JN prihaja do pomembnih sprememb na področju elektronske oddaje (ukinitev elektronskega podpisovanja dokumentov).

Ob oddaji dokumenta (npr. ponudbe) uporabnik ne bo več preusmerjen na sistem SI-PASS, kjer je doslej dokument z uporabo kvalificiranega potrdila podpisal z varnim elektronskim podpisom. Varni elektronski podpis bo nadomeščen z oddajo preko sistema e-JN s strani registriranega uporabnika, v sistemu e-JN pooblaščenega za oddajanje pravno zavezujočih dokumentov (prijav in ponudb na objavljena javna naročila, pojasnil in dopolnitev k ponudbi na zahtevo naročnika, idr). Uporabnik bo pred oddaja dokumenta aktivno potrdil, da želi za gospodarski subjekt, v imenu katerega uporablja sistem e-JN, oddati pravno zavezujoč dokument. Gre za aktivnost, enakovredno sklepanju licenčnih, prodajnih in drugih pogodb, ki se vsakodnevno sklepajo preko spleta. Tovrstna izjava volje je skladna z določbami Obligacijskega zakonika in Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu in vzpostavlja obveznost ponudnika.

Informacijski sistem e-JN ob oddaji dokumenta zabeleži identiteto uporabnika in čas oddaje dokumenta. Uporabnik z dejanjem oddaje ponudbe izkaže voljo v imenu gospodarskega subjekta oddati pravno zavezujoč dokument, o čemer je pred oddajo predhodno opozorjen s strani informacijskega sistema e-JN, zato zmota ni mogoča. Informacijski sistem e-JN omogoča natančno sledljivost, kdo in ob katerem času je opravil posamezno dejanje, dejanja pa lahko v sistemu opravljajo le za to pooblaščene osebe. V ta namen bodo objavljeni tudi novi Splošni pogoji uporabe informacijskega sistema e-JN.

OPOZORILO NAROČNIKOM:
Ker se s prehodom na drugačen način oddaje ponudbe (oddaja brez elektronskega podpisa) od vključno 1. 2. 2019 dalje spreminja tehnični način oddaje ponudbe, so na  TEJ POVEZAVI  ustrezno spremenjena oz. dopolnjena Navodila za vključitev poglavij v razpisno dokumentacijo (razlika glede na dosedanji sistem je v poglavjih »ROK IN NAČIN PREDLOŽITVE PONUDBE« ter »Obrazec »ESPD« za vse gospodarske subjekte«, v prilogi obarvano z vijolično barvo pisave).

OPOZORILO ZA PREHODNO OBDOBJE:
Ker bo sistem e-JN s 1. 2. 2019 nadgrajen z omenjeno novo funkcionalnostjo, bo slednja veljala za vsa javna naročila od tega dne dalje, ne glede na to, ali so bila v sistemu e-JN objavljena pred tem datumom ali kasneje. Iz tega razloga se bo v določenih primerih v prehodnem obdobju lahko zgodilo, da bo postopek v sistemu e-JN začet pred 1. 2. 2019, rok za oddajo ponudb (ali prijav) pa bo določen po tem datumu. V tem prehodnem obdobju se torej lahko zgodi, da bosta obstajala dva načina oddaje ponudbe, ki pa sta sicer enakovredna. Kot primer: JN bo objavljeno 15. 1. 2019, rok za oddajo ponudb bo 3.2.2019, pri tem bo ponudnik, ki bo ponudbo oddal 30. 1. 2019 le-to oddal z uporabo elektronskega podpisa preko SI-PASS, ponudnik, ki bo ponudbo oddal 2. 2. 2019 pa brez podpisa vendar z ustreznim dodanim opozorilom:

Pomembno je, da naročniki to dejstvo ustrezno navedejo v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu oz. obvestilu o spremembi ali popravku – to velja za tiste postopke, ki bodo objavljeni pred presečnim datumom (t.j. 1. 2. 2019) z rokom za oddajo prijav oz. ponudb po tem datumu. V ta namen je pripravljen predlog besedila za spremembo razpisne dokumentacije (oz. objavo obvestila o popravku oz. spremembi), ki je na voljo TU.

Za postopke, ki bodo v sistemu e-JN objavljeni 1. 2. 2019 ali kasneje, opozorilo iz prejšnjega odstavka ni potrebno, v tem primeru naročniki v razpisni dokumentaciji upoštevajo zgoraj navedena Navodila za vključitev poglavij v razpisno dokumentacijo.

Ob naložitvi nove verzije z dnem 1. 2. 2019 pa bodo dostopna tudi ustrezno spremenjena oz. dopolnjena:

• Navodila za uporabo informacijskega sistema za uporabo funkcionalnosti elektronske oddaje ponudb e-JN: NAROČNIKI;
• Navodila za uporabo informacijskega sistema za uporabo funkcionalnosti elektronske oddaje ponudb e-JN: PONUDNIKI;
• Opozorila pri pripravi razpisne dokumentacije,
• Vzorec razpisne dokumentacije;
• Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori.

S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo v vednost prejeli pojasnilo v zvezi z izvajanjem 28.b člena Zakona o vrtcih, saj v praksi prihaja do primerov nerazumevanja glede izvajanja tega člena zakona.

Ta člen zakona je bil sprejet zaradi transparentnosti pri porabi javnih sredstev. Tako se je zagotovila pravna podlaga občinam za odločanje o »dodatnih popustih pri plačilu vrtca«. Najpogostejši »dodatni popusti« so počitniške rezervacije in dodatna znižanja plačila staršev.

Celoten dopis MDDSZ je na voljo TU.

                                                       * * *

S strani Ministrstva za okolje in prostor smo prejeli navodilo glede izdajanja soglasja za spreminjanje meje parcele. Gre za nov ukrep zemljiške politike, ki ga vzpostavlja 186. člen Zakona o urejanju prostora. S tem se na določenem območju zagotavlja in vzdržuje takšno parcelno strukturo, ki je skladna z določili prostorskega akta.

Gre za pomemben kontrolni mehanizem, s katerim se preprečuje zlorabe spreminjanja površine parcel in neupoštevanja določil prostorskih aktov.

Občinam svetujejo, da pri vsebinskem določanju območij izhajajo iz svojih prostorskih aktov in ciljev urejanja prostora.

Celotno navodilo je na voljo TU.

                                                           * * *