Slike - tekoči trak

Ministrstvo za finance obvešča, da je 1. 7. 2017 začela veljati novela ZIPRS1718-A. Ta na novo določa, da je povprečnina za leto 2017 določena v višini 533,50 evrov. V skladu s tem so bili spremenjeni tudi izračuni primerne porabe občin, dohodnine in finančne izravnave za leto 2017. Ti so dostopni na spletni strani MF.

Z namenom, da občinam omogočimo lažje načrtovanje in izvedbo procesa  zagotavljanja zakonodajne sledi pri pripravi predpisov na lokalni ravni, je Služba za lokalno samoupravo pripravila priporočila občinam za izvedbo procesa zagotavljanja zakonodajne sledi pri pripravi predpisov in pričujoče obrazce.

Zakonodajna sled (angl. legislative footprint) je izraz, ki ga slovenska zakonodaja sicer ne pozna, se pa je uveljavil kot pojem, ki pomeni sledljivost predlogov sprememb predpisov, uporablja pa se tako za državno kot za lokalno raven. Pri pripravi priporočil je SLS vodila misel, da je potrebno občinam pripraviti kar najbolj uporabna navodila na področju zagotavljanja večje transparentnosti v postopku sprejemanja občinskih predpisov, s katerimi se omogoča vpogled v celoten proces sprejemanja predpisa. Pomembno namreč je, da imajo občani pravico vedeti kdo vpliva na predpise. Priporočila so predstavili udeležencem na strokovnem posvetu »Priprava občinskih predpisov – transparentnost in zakonodajna sled« 7. junija 2017. Izročki s seminarja so dostopni na spletni strani: http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/

Na spodnji povezavi vam posredujemo mnenje Informacijskega pooblaščenca glede posredovanja osebnih podatkov o žrtvah nasilja za potrebe javnih razpisov v občinah.

 Povzetek

 Po mnenju IP bi bilo glede na posebno občutljivost podatkov o osebah, ki so bile žrtve nasilja, treba razlikovati obseg posredovanja podatkov v fazi prijave in v fazi nadzora nad porabo dodeljenih sredstev.

 Po mnenju IP je zato zahteva občine po posredovanju osebnih podatkov žrtev nasilja že v fazi prijave na projekt, četudi gre za sofinanciranje programa, katerega uporabnice so, prekomerna in v tej fazi ni upravičena, saj bi za namen izbire izvajalcev morala zadoščati navedba števila uporabnic in izjava o odgovornosti za točnost podatkov.

 IP poleg tega meni, da bi v primeru obdelave osebnih podatkov žrtev nasilja za namen dodelitve sredstev na javnem razpisu in nadzora nad porabo dodeljenih sredstev zaradi zaščite žrtev moralo zadoščati, da predstavnik občine zgolj za izbrane izvajalce le vpogledala v podatke izbranih izvajalcev, ki so pogoj za dodelitev sredstev, in o tem naredi uradni zaznamek.

MNENJE

Informacijski pooblaščenec obvešča, da se nova evropska Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov EU 2016/679 (General Data Protection Regulation, GDPR) začne uporabljati čez eno leto - 25. 5. 2018.

Čeprav Vlada RS v zakonodajni postopek še ni predložila predloga zakona, ki bi uredil posamezna področja, kjer GDPR to državam članicam dopušča, je Informacijski pooblaščenec (IP) kot pomoč pri prilagoditvenih procesih vnaprej pripravil kratek letak z nekaterimi osnovnimi informacijami o novi uredbi. Več informacij je na voljo tudi na spletni strani www.ip-rs.si.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pripravilo obvestilo za občine v zvezi z izvajanjem prvega odstavka 6. člena Zakona o trgovini ZT-1, ki se nanaša na izdajanje soglasij občin za prodajo blaga izven prodajaln. 

Ministrstvu za javno upravo je pripravilo pojasnilo v zvezi z izvajanjem določb 3. a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ob upoštevanju odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opravilna številka VIII Ips 256/2016 z dne 20. 12. 2016.

Vrhovno sodišče RS je v navedeni sodbi ugodilo reviziji in zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (delodajalca) na povračilo preveč izplačane plače. Sodišče je v sodbi glede 3.a člena ZSPJS obrazložilo, da 3.a člen ZSPJS javnemu uslužbencu neposredno ne nalaga vrnitve preveč izplačane plače, temveč določa, da se za vračilo preveč izplačanih zneskov plač uporabljajo splošne določbe civilnega prava. V zvezi z uporabo splošnih pravil civilnega prava pa sodišče zaključuje, da posledica napačne določitve plače v pogodbi o zaposlitvi ni ničnost take določbe v smislu 86. in 87. člena Obligacijskega zakonika (OZ), temveč gre za nezakonitost, ki ima za posledico, da se javnemu uslužbencu za naprej v pogodbi o zaposlitvi določi pravilna plača in se mu za naprej tudi izplačuje pravilna plača. Posledično vračila preveč izplačanih plač v tem primeru ni.

Ministrstvo za infrastrukturo je za pristojne upravljavce javnih cest pripravilo pojasnila z namenom in priporočilom, da jih upravljavci javnih cest upoštevajo pri izvajanju 13. oziroma 14. člena Zakona o cestah.

Pojasnila so povezana z obvestilom Gurs-a o sodbah Upravnega sodišča RS glede izvajanja Zakona o cestah (ZCes-1).  Sodbi: Sodba 1, Sodba 2.

Na pobudo občine članice smo se na Komisijo za preprečevanje korupcije obrnili z vprašanjem v zvezi z možnostjo imenovanja člana občinskega sveta v organ javnega podjetja.

V občini je bilo ustanovljeno javno podjetje, ki ima dva organa, in sicer skupščino ter direktorja. Nadzornega odbora/sveta nima. Zato je naloga skupščine tudi, da nadzira vodenje poslov javnega podjetja, pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, ipd. Župan mora v javno podjetje imenovati člana skupščine. Med kandidati za imenovanje je oseba, ki opravlja funkcijo člana občinskega sveta

Občina je seznanjena z vsebino drugega odstavka 27. člena Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 –UPB), ki pravi, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prejšnjega odstavka, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Zato še vedno obstaja dvom o možnosti oziroma dopustnosti imenovanja te osebe v organ javnega podjetja. Vprašanje občine se zato glasi: ali je občinski svetnik lahko imenovan za člana skupščine javnega podjetja? 

Odgovor Komisije za preprečevanje korupcije

Tabela: nezdružljivost funkcij - funkcionarji

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo pojasnilo glede izvajanja Zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerim se dopolnjuje pojasnilo v zvezi z izvajanjem 3. ea člena ZKZ, prejeto v juliju 2016.

Pojasnilo z dne 4. 7. 2016

Pojasnilo z dne 11. 7. 2016

Pojasnilo z dne 27. 2. 2017

Geodetska uprava RS je preipravila obvestilo o sodbah Upravnega sodišča RS glede izvajanja Zakona o cestah (ZCes-1). Priloženi sta tudi dve sodbi (Sodba 1, Sodba 2).

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo pojasnilo v zvezi z zaračunavanjem upravne takse pri izdaji potrdila o pogojih parcelacije. Menijo, da ima navedeno potrdilo naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postopku proti plačilu takse, in sicer upravno takso v višini 3,00 EUR na podlagi 1. točke Tarifne številke 4 ZUT.

Ministrstvo za javno upravo je izdalo obvestilo, da je bil 20. 1. 2017 v Ur. l. RS, št. 3/17 objavljen ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom za zaposlene v javnem sektorju. Znesek regresa za prehrano od 1. januarja 2017 znaša 3,68 evrov. Navedeni znesek ne velja za funkcionarje, višina regresa zanje znaša 3,52 evrov. 

Uprava RS za zaščito in reševanje je pripravila dopis glede pristojnosti določanja posebnih ukrepov za varstvo pred utopitvami v primeru zaledenelih vodnih površin.

Določitev načina in pogojev za splošno rabo zamrznjenih vodnih površin in posebnih ukrepov za varstvo pred utopitvami je v pristojnosti lokalnih skupnosti. Posebnih predpisov, ki bi opredeljevali, kdaj je zaledenela vodna površina dovolj varna za izvajanje različnih dejavnosti, ni. V zvezi s tem je bila pred leti izdelana Študija o izdelavi meril za zagotavljanje varnega gibanja po zaledenelih površinah, iz katere so na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje (http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv1282.htm) povzeti napotki o tem, kako izračunamo dopustne obremenitve ledu, kako merimo debelino ledu, kako se varno gibamo po zaledeneli vodni površini, kakšna je priporočljiva varnostna oprema in kakšni so postopki reševanja v primeru nesreče. Gre le za priporočila, ki niso vključena v zakonodajo. Celotna študija je objavljena na spletni strani http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv51.htm pod zaporedno številko 87.

Reprezentativni sindikati javnega sektorja in Vlada RS so 21. decembra 2016 podpisali Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16). Ukrepi se nanašajo na plače in druge stroške dela ter nekatere druge ukrepe v javnem sektorju. Dogovorjeni ukrepi so bili uveljavljeni z Zakonom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16; ZUPPJS17) in s sklenitvijo Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/16). Ministrstvo za javno upravo je pripravilo pojasnila o sprejetih ukrepih.