Slike - tekoči trak

Združenje občin Slovenije je na Strateški svet za debirokratizacijo poslalo predloge za odpravo birokratskih ovir.

Predlagali spremembe pri več kot 17-ih zakonih, med drugim:
1. Zakon o financiranju občin
21. in 23. člen
Za sredstva, ki pripadajo občinam po 23. členu za investicije, je potrebne preveč dokumentacije. Že sam način pridobivanja sredstev, ki jih država nameni za sofinanciranje investicij in je njihova višina znana eno oz. dve leti v naprej je preveč birokratski (višina sredstev v proračunu, DIIP oz. IP, ponudbe, usklajevanje z NRP-ji, manj dela/več dela ponovno usklajevanje dopolnjevanje….).

Investicija je živa stvar in jo je nemogoče na cent natančno načrtovati. Postopek pridobitve sredstev po 23. členu ZFO je zdaj tak, da mora občina do določenega datuma prijaviti projekt (investicijo), ki bi se financirala iz tega vira. Investicijo je potrebno zaključiti do 31.10. in poslati na MGRT torej zadnjo situacijo, da občine dobijo sredstva do 31.12.

Vmes pa se lahko zgodi, da imajo občine neuspešno javno naročilo ali pa se zadeva zavleče in potem ne morejo uveljavljati sredstev.

Predlagamo, da MGRT na podlagi dodeljenih sredstev občini le-ta nakaže v proračun občin 2x letno. Občina pa enkrat letno poroča o namenski porabi.

2. Zakon o javnem naročanju (ZJN – 3)
13 do 19. člen
Kadar lokalne skupnosti opravljajo dejavnosti na infrastrukturnem področju (npr. izgradnja vročevoda, vodovoda,…), bi jim bilo potrebno z zakonsko določbo dati pooblastilo da uporabljajo pravila infrastrukturnega naročanja. Trenutna stališča glede tega strokovnjakov so namreč kontradiktorna

21. člen (mejne vrednosti za uporabo zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) je enaka ali višja od naslednjih mejnih vrednosti:
a) na splošnem področju:
- 40.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj;
- 80.000 eurov za javno naročilo gradenj;
- 750.000 eurov za javno naročilo storitev, ki jih določata Priloga XIV Direktive 2014/24/EU in

Priloga XVII Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: socialne in druge posebne
storitve), razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5

22. člen
Predlagamo spremembo mejne vrednosti za objavo na portalu javnih naročil povišati, in sicer blago in storitve do 500.000 EUR in gradnje do 1.000.000 EUR.
ZJN-3 ne omogoča fleksibilnosti in prilagajanja razmeram na trgu, predvsem na področju pridobivanja evropskih in nacionalnih sredstev. Enako spremembo predlagamo za 21. člen ZJN-3.

40. člen
Predlagamo, da bi bilo možno v okviru odprtega postopka opcijsko izvesti tudi pogajanja zaradi gospodarne porabe proračunskih sredstev, pri katerih bi se smiselno uporabljala določila 44. člena ZJN-3

66. člen
Predlagamo, da se črta se četrti odstavek.

75. člen
Nujno je spremeniti določbo glede preverjanja izključitvenih razlogov glede nekaznovanosti za fizične in pravne osebe. Preverjanje nekaznovanosti na dan oddaje ponudb kot določa zakon, v kazenski evidenci Ministrstva za pravosodje ni možno.

79. člen
Predlagamo poenostavitev ESPD obrazca, saj ima trenutna forma bistveno preveč opcij, ki so med seboj tudi v nasprotju.

89. člen
Predlagamo, da se z eksplicitno zakonsko določbo dovoli večkratno pojasnjevanje oz. dopolnjevanje ponudb, z izjemo tistih delov ponudbe iz 6. odst. 89. člena. Skladno s trenutno prakso DKOM-a omenjeno namreč ni dovoljeno.

92. člen
Predlagamo spremembo pravil obdobja mirovanja in sicer, da naročniku prav tako ni potrebno upoštevati omenjenega pri dvo-faznih postopkih, kadar naročnik v prvi fazi prejme zgolj eno prijavo oz. kadar prizna sposobnost za sodelovanje v drugi fazi vsem prijaviteljem.

100. člen
Predlagamo spremembo pravil ki urejajo projektne natečaje, saj se trenutno dogaja da ima avtor izbrane rešitve materialne moralne in avtorske pravice in je lahko izključni izdelovalec projektne dokumentacije, kar ga postavlja v dominanten položaj v primerjavi z naročnikom.

3. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja
Celovit pregled zakona in podelitev večjih pravic občinam, saj postopki (priprava smernic, navodil, odobritve itd.) na državni ravni trajajo preveč časa in bi na ravni regij prej bili doseženi dogovori in črpanje sredstev.

4. Zakon o urejanju prostora
Generalna opazka leti na dolgotrajnost postopkov izven vplivne sfere občin, čemur bi bilo potrebno nameniti takojšen napor za odpravo raznih ovir, ravno tako pa bi bilo potrebno nemudoma pristopiti k sprejemu kopice podzakonskih aktov, ki so napovedani vse od sprejema ZUreP-2 v letu 2017, a do današnjega dne še nerealizirani.

V praksi so kot nedodelan kaže institut priprave in sprejema izhodišč za pripravo prostorskega izvedbenega akta. Sam postopek terja izdajo predhodnih mnenj nosilcev urejanja prostora /NUP/, kar sam postopek zavleče za precejšnje obdobje, prave dodane vrednosti pa občine ne zaznavamo že zaradi dejstva, da se v postopku priprave akta še nekolikokrat poziva NUP za izdajo mnenj ter da je že sam koncept predhodnih/prvih mnenj pri samih nosilcih urejanja prostora ni vsebinsko dorečen. V praksi tako priprava in sprejem izhodišč nerazumno podaljšuje
rok priprave prostorskih aktov, zato je ta institut potreben generalne vsebinske revizije z namenom pohitritve postopkov brez vplivanja na kakovost priprave prostorskih aktov.

Vsi predlogi za odpravo birokratskih ovir so na voljo TU.

                                                           * * *

Združenje občin Slovenije je s strani občin prejelo več vprašanj v zvezi z (ne)izvajanjem šolskih prevozov v času prepovedi zaradi epidemije COVID-19.

Združenje občin SLovenije se je s prošnjami za pojasnila in usmeritve večkrat obrnilo na Ministrstvo za infrastrukturo, v katerem pojasnjujejo kako so pristopili k ureditvi zadev na državni ravni, in sicer so prevoznikom, s katerimi so imeli sklenjene koncesijske pogodbe,, priznali znižano normirano ceno za kilometer (36% stroškovne cene). Predlagali so, da občine postopajo enako in prevoznikom priznajo znižano stroškovno ceno. Dopis ministrstva je priloga temu dopisu.

Na Združenju občin Slovenije se s tem ne strinjamo, saj so bili prevozniki, kot je že navedeno zgoraj, v tem času deležni vseh ukrepov, tako kot tudi ostala podjetja v RS in zato občine niso obvezne slediti neobveznim navodilom ministrstev.

Celoten dopis je na voljo TU.

* * *

Združenje občin Slovenije je Ministrstvu za javno upravo poslalo predloge sprememb in dopolnitev Zakona o finančni razbremenitvi občin. Da je sprejetje zakona nujno, smo v letošnjem letu pristojne že večkrat opozorili.

Tokrat so predlogi sprememb in dopolnitev predloga zakona, ki je bil že v prvem četrtletju leta vložen v Državni zbo RS, pripravljeni skladno s sklepom vladne delovne skupine za lokalno samoupravo.

Celoten dopis s predlogi je na voljo TU.

* * *

Združenje občin Slovenije je na predsednika Vlade RS Janeza Janšo naslovilo dopis, v katerem ponovno pozivamo k sprejetju nujnih ukrepov, ki so pomembni za občine.

Tako smo med drugim pozvali k nujnemu dvigu povprečnine, k nujnemu fleksibilnejšemu zadolževanju občin in poenostavitvi postopkov črpanja investicijskih sredstev.

Celoten dopis je na voljo TU.

                                                   * * *