Slike - tekoči trak

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo Predloga Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do 2030 (v nadaljevanju: ReNPEMŽM 2030), katero je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Gre za strateški dokument, ki določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakih možnosti žensk in moških na posameznih področjih življenja v Republiki Sloveniji za obdobje od 2021 do 2030.  Spodbujanje in ustvarjanje enakih možnosti je predvsem naloga vlade in ministrstev, ki v okviru svojih pristojnosti vsako na svojem delovnem področju sprejemajo ukrepe za uresničevanje ciljev, opredeljenih v resoluciji. Novi programski dokument  predstavlja celovit pregled vladnih (resornih) politik in ukrepov, ki vključujejo vidik spola oziroma enakost spolov kot horizontalno temo.

Pravna podlaga za pripravo in izvajanje nacionalnega programa je Zakon o enakih možnostih  žensk in moških, ki v 15. členu določa, da mora nacionalni program opredeliti temeljne politike enakih možnosti, v katerih poleg obveznih vsebin, predpisanih za dolgoročne programske dokumente, posebej določi cilje ter ukrepe za dosego ciljev na posameznih področjih  družbenega življenja, predvsem na področju delovnih razmerij, socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, družinskih razmerij, nasilja nad ženskami in zastopanosti obeh spolov v javnem življenju ter   odgovornost za izvajanje ukrepov.

ReNPEMŽM 2030 določa cilje in ukrepe temeljnih politik enakih možnosti žensk in moških predvsem na sledečih področjih:

• delovna razmerja, družinska razmerja, socialno varstvo: odpravljanje vrzeli med spoloma in zagotavljanje enake ekonomske neodvisnosti žensk in moških;
• izobraževanje: zmanjšanje neenakosti žensk in moških ter preseganje stereotipnih družbenih vlog;
• zdravje: izboljšanje zdravja in zmanjšanje neenakosti v zdravju med moškimi in ženskami;
• nasilje nad ženskami: preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti;
• mesta odločanja: spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških;
• zunanje zadeve: spodbujanje enakosti spolov in uresničevanje pravic žensk po svetu.

Tako je na področju spodbujanja uravnotežene zastopanosti moških in žensk pri odločanju opredeljen tudi ukrep »Ustvarjanje pogojev za uravnoteženo zastopanost žensk in moških na mestih odločanja v politiki ter ozaveščanje o njenem pomenu  na nacionalni in lokalni ravni«. Cilj ukrepa je povečanje deleža žensk na vseh ravneh odločanja v politiki, med kazalniki pa je tudi delež občinskih in mestnih svetnic.

Za doseganje cilje in izvajanje ukrepov ReNPEMŽM 2030 se bodo zagotavljala finančna sredstva iz:

• državnega proračuna, iz sredstev za izvajanje posebnih programov ali kot sestavni del rednih delovnih nalog;
• sredstev EU: sredstva bodo zagotovljena v okviru nove finančne perspektive za obdobje 2021– 2027

Predloge, pripombe in mnenja k ReNPEMŽM 2030 nam lahko posredujete do vključno 18. 3. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, katerega je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo in ga poslalo v javno obravnavo

Predlog zakona ureja:

• cilje in načela celostnega prometnega načrtovanja,
• vrste celostnih prometnih strategij,
• vsebino in postopek priprave celostnih prometnih strategij,
• pravila za povezovanje prometnega in prostorskega načrtovanja,
• pravila o sofinanciranju ukrepov celostnega prometnega načrtovanja,
• pravila o finančnih spodbudah za izvajanje ukrepov na podlagi tega zakona,
• pristojnosti na področju trajnostne mobilnosti.  

Namen zakona je je vzpostaviti okvir za  uresničevanje prometne politike, ki bo v skladu s cilji trajnostnega razvoja, gospodarske blaginje, socialne kohezije in varstva okolja.

Celostne prometne strategije so državne, regionalne in občinske. Državna celostna prometna strategija (DCPS) je krovni strateški dokument države s področja prometa, prometne infrastrukture, usmerjanja razvoja in upravljanja prometa. Določa tudi strateške usmeritve in izhodišča za celostno prometno načrtovanje na regionalni in občinski ravni. Na predlog Vlade RS jo sprejme Državni zbor RS, za njeno izvajanje pa pristojno ministrstvo pripravi sedemletni nacionalni akcijski program, katerega sprejme Vlada RS.

Regionalna celostna prometna strategija (RCPS) je sedemletni strateški razvojni dokument prometne ali problemske regije o usmerjanju razvoja in upravljanja prometa na njenem območju. S tem dokumentom se država in občine posamezne regije dogovorijo o ciljih in prednostnih nalogah razvoja prometa v tej regiji. Dokument sprejmejo občine v soglasju s pristojnim ministrom.

Občinska celostna prometna strategija (OCPS) je petletni strateški dokument o usmerjanju razvoja in upravljanja prometa na območju posamezne občine. Dokument sprejme občinski svet na predlog župana, njeno  sprejetje pa je obvezno za mestne občine.

Zakon predvideva ustanovitev posvetovalnega telesa ministra za promet, Sveta za celostno prometno načrtovanje, katerega namen je  zagotavljati usklajevanje strokovnih rešitev s področja celostnega prometnega načrtovanja. V okviru Sveta se predvideva tudi sodelovanje občin.

Celostne prometne strategije bo, skladno s predlogom zakona, treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju.

Zakon opredeljuje tudi zasnovo lokalne infrastrukture za pešce in za kolesarje. Pri površinah za pešce so določene sledeče kategorije, ki jih bo treba zasnovati skladno z OCPS in tudi grafično prikazati:

• primarne peš povezave, ki povezujejo dele naselja med seboj in do vseh prestopnih točk, postajališč javnega potniškega prometa, javnih ustanov in zelenih površin;
• sekundarne peš povezave znotraj posameznih delov naselja, stanovanjskih sosesk, območij namenske rabe;
• peš povezave med naselji;
• rekreacijske peš povezave.

Kolesarske povezave lahko potekajo po javnih cestah, javnih poteh ali nekategoriziranih cestah. V občinskem prostorskem planu je treba posebej načrtovati kolesarske povezave izven varovalnih pasov obstoječih javnih cest. V prikazu kolesarskih povezav v urbanistični zasnovi in občinskem prostorskem planu se določi glavna prometna vozlišča, lokacije prehodov za kolesarje preko cest z dvema ali več pasovi za motorni promet, javnih parkirnih mest za kolesa in postaj sistemov za izposojo javnih koles ter dvigal z možnostjo prevoza koles. Če v sklopu javne ceste, po kateri poteka kolesarka povezava, ni mogoče zagotoviti ločenih površin za kolesarje skladno s predpisi, se ta lahko vodi na cesti, upravljavec ceste pa izvede ustrezne ukrepe umirjanja prometa.

Viri za financiranje ukrepov tega zakona se zagotavljajo v okviru:

• občinskih proračunov za financiranje ukrepov na podlagi OPCS in RCPS,
• državnega proračuna na postavkah ministrstva,
• sredstev Sklada za podnebne spremembe, ustanovljenega na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja.
• sredstev Eko sklada, slovenskega okoljskega javnega sklada, ustanovljenega na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja;
• drugih proračunskih virov, če se za podpiranje ukrepov po tem zakonu oblikuje posebna namenska proračunska postavka in določijo namenski proračunski prihodki,

Občinam se bo iz državnega proračuna zagotovilo sredstva za sofinanciranje stroškov izdelave RCPS in OCPS. Dodatno pa se bodo lahko zagotovila še sredstva za sofinanciranje programov in investicij, s katerimi se izvajajo ukrepi na podlagi RCPS in OCPS ter sofinanciranje ukrepov za umirjanje prometa. Pristojno ministrstvo bo pripravilo program sofinanciranja ukrepov z višino sredstev in deležem sofinanciranja (odvisno od razpoložljivih finančnih virov in vrsto ukrepov), sredstva pa bodo občinam dodeljena kot investicijski transfer.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 18. 3. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog Zakona o  spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: ZSROVE) in ga posredovalo v medresorsko usklajevanje.

Temeljni cilj predloga ZSROVE je povečati uporabo obnovljivih virov energije v proizvodnji vseh vrst energije in tudi pri pogonskih gorivih ter s tem zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Namen zakona je tudi posodobiti sistem spodbujanja rabe obnovljivih virov energije na vseh področjih proizvodnje in rabe energije.

Drugi cilji ZSROVE so:

• prenoviti sistem podpor za rabo obnovljivih virov energije in ga razširiti tudi na druge vrste energije;
• podrobneje urediti skupne projekte proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, tako z drugimi državami članicami kot tudi s tretjimi državami
• podrobneje in bolj učinkovito ter skladno z direktivo urediti samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije
• podrobneje urediti skupnosti na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov
• doseči nekatere administrativne poenostavitve, poenostavitve prostorskega načrtovanja in vzpostavitev enotne kontaktne točke za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije
• vključevanje energije iz obnovljivih virov v ogrevanje in hlajenje
• vzpostaviti strožje zahteve za pogonska goriva v prometu.

Predloga zakona ureja samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, priključevanje manjših proizvodnih naprav na obnovljive vire in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Bistvena novost pri samooskrbi je, da po predhodnem obdobju, ki poteče 31.12.2023, distribucijski operater ne bo več registriral  končnih odjemalcev s samooskrbo na način, da se omrežnina plača le od razlike med oddano in prejeto energijo. Predlog zakona podrobno določa pravice samooskrbovalcev, ki jih uveljavljajo neposredno ali prek agregatorjev. Bistvena pravica je, da lahko prodajajo svoje presežke električne energije, preko dobaviteljev ali preko ureditev za medsebojno trgovanje. Zakon zavezuje ministrstvo, da vsaka tri leta pripravi program za spodbujanje in lajšanje razvoja samooskrbe z energijo iz obnovljivih virov.

Predlog zakona ureja tudi skupnosti na področju električne energije iz obnovljivih virov. To so proizvajalci električne energije, ki imajo pravico do porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, smejo dostopati do vseh trgov električne energije in lahko pridobijo podporo za proizvodno napravo pod splošnimi pogoji, ki veljajo za podpore. Zakon zavezuje ministrstvo, da vsaka tri leta sprejme omogočitveni program za spodbujanje in lajšanje razvoja skupnosti na področju obnovljivih virov.

Zakon ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov v prostorskem načrtovanju in pri upravnih postopkih. Predlog zakona določa večje število obveznosti za pripravljavce prostorskih aktov v zvezi z vključevanjem proizvodnih naprav na obnovljive vire. Določa tudi obveznosti v zvezi s trajanjem postopka za izdajo potrebnih dovoljenj in drugih aktov za postavitev, priključitev in obratovanje proizvodne naprave na obnovljive vire, ki izhajajo iz direktive. Za postavitev manjših naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki se montirajo na, v ali ob obstoječi stavbi ali gradbenem inženirskem objektu ni potrebno gradbeno dovoljenje. Hkrati določa nekatere poenostavitve postopka za določene proizvodne naprave, ki temeljijo na uporabi obstoječega instituta lokacijske preveritve iz ZUreP-2, za večje proizvodne naprave pa določa obvezno uporabo postopka celovitega dovoljenja.

Predlog zakona ureja tudi enotno kontaktno točko in podrobneje ureja njene naloge. Določa tudi, da naloge kontaktne točke izvaja center za podpore.

Predlog zakona ne bo imel neposrednega vpliva na državni proračun, določa pa novo ureditev podpor za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, v kateri je kot možnost predvideno tudi, da se sredstva za podpore med drugim deloma zagotavljajo iz proračun Republike Slovenije. Večino sredstev za podpore se zagotavlja iz prispevka za obnovljive vire energije, ki je obvezna javna dajatev, ta sredstva pa predstavljajo javna sredstva, čeprav niso prihodek proračuna.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 26. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje in ga posredovalo v strokovno usklajevanje.

S predlogom zakona se nadgrajuje normativna podlaga za vpis služnosti v javno korist v zemljiško knjigo iz naslova postavitve tehničnih ovir tudi na nepremičninah katerih solastnica je Republika Slovenija in posledično tudi za izplačilo odškodnine upravičencu. S postavitvijo, namestitvijo, uporabo tehničnih ovir in z ustanovitvijo služnosti v javno korist, se lastninska pravica na teh zemljiščih omejuje oziroma se posega v ustavno varovano lastninsko pravico, zato veljavna ureditev v 8.f členu ZNDM-2 določa, da se lastnikom zemljišč, na katerih je bila postavljena tehnična ovira, izplača odškodnina. Predpogoj za izplačilo odškodnine je vpis služnosti v zemljiško knjigo.

Veljavna ureditev v Zakonu o nadzoru državne meje in Zakonu o urejanju prostora, ki se za vprašanja glede ustanovitve služnosti v javno korist uporablja subsidiarno, ne ureja situacij v zvezi z že vknjiženimi obremenitvami in prepovedmi na zemljiščih, na katerih je potrebno vknjižiti služnost v javno korist na podlagi pogodbe iz postopka sporazumevanja za ustanovitev služnosti v javno koristi. S predlaganimi dopolnitvami se zato določa normativna podlaga za vknjižbo služnosti v javno korist na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist zaradi postavljenih začasnih tehničnih ovir, ne glede na morebitno že vknjiženo prepoved odtujitve ali obremenitve na posameznem zemljišču.

Vaše predlog, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 26. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Za sodelovanje se že vnaprej zahvaljujemo.

Vlada RS je na 51. redni seji določila besedilo predloga novele Zakona o vodah in ga poslal Državnemu zboru RS v sprejem po skrajšanem postopku.

Predlog novele Zakona bo razbremenil vlado in s tem omogočil hitrejše reševanje vloženih predlogov oz. vlog, kar za stranke oz. predlagatelje posledično pomeni, da se v luči odprave administrativnih ovir skrajšujejo oz. ukinjajo dosedanji dolgotrajnejši postopki sprejema uredbe na vladi, hkrati pa se stranke s tem istočasno tudi finančno in časovno razbremenjujejo.

S predlaganim načinom obravnave dosedanjih predlogov za zožitev zunanje meje priobalnega pasu se skrajšuje postopek za predlagatelje, saj se s spremembo zakona pristojnost za odločanje o posegih v priobalna zemljišča in za vodenje postopkov za spreminjanje mej priobalnih zemljišč prenaša iz vladnega na raven ministrstva, in sicer z določitvijo odločanja o predlogih v okviru upravnih postopkov in ne več s sprejemom vladne uredbe. S to spremembo bodo tudi posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih urejeni ločeno v dveh členih in preglednejše, zaradi bolj sistematične in pregledne ureditve posegov.

S predlaganim zakonom se dopolnjuje in spreminja določba Sklada za vode z vidika namena porabe sredstev tega sklada. S predlagano rešitvijo, da se sredstva sklada lahko uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar zgolj, kadar sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov, se predlaga rešitev, ki je preglednejša, saj omogoča izvajanje cenovne politike na področju upravljanja z vodami v skladu s prejeto evropsko politiko do voda, ki zahteva od države članice povračilo stroškov za vse naloge, povezane z upravljanjem z vodami. Na ta način se potencialno, v primerih, ko se bo ta rešitev tudi dejansko izvajala, razbremeni tudi (integralni) državni proračun, saj se namensko zbrana sredstva za upravljanje z vodami tudi z namenom porabijo. Zgolj ko sredstev za financiranje nalog izvajanja javnih gospodarskih služb ne bo mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov, se bo to izvajanje javnih gospodarskih služb financiralo iz sredstev sklada, o čemer bo presojal in odločal za to pristojen organ, t.i. Komisija Sklada za vode, in sicer ob vsakokratnem konkretnem primeru in z upoštevanjem sprejetega programa porabe sredstev sklada.

Predlog Zakona je Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku, predložila skupina poslank in poslancev opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB. Predlog zakona predvideva, da bi financiranje zasebnih vrtcev v večji meri kot doslej prepustili v odločanje občinam. Omogočili bi, da občina zasebnega vrtca ne bi financirala, če ima v javnih vrtcih dovolj prostih mest za vse otroke, ki so vključeni v zasebni vrtec.

Prvi cilj predloga novele je zagotoviti trajnost delovanja zasebnih vrtcev tako, da se zahteva, da ima vrtec dva oddelka. S tem je cilj tudi zaščita otrok v zasebnih vrtcih, saj je v njihovem interesu trajnost delovanja vrtca. Po predlogu bi bilo namreč treba zagotoviti najmanj dve igralnici in pripadajoče prostore za otroke in strokovno osebje ter primerno število vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, s čimer se po ocenah predlagateljev novele vzpostavljajo osnovni parametri vrtca kot smiselne oblike zaključene celote.

Drugi cilj predloga zakona je p krepitev avtonomije občin na področju dejavnosti predšolske vzgoje, ki predstavlja eno izmed njenih izvirnih pristojnosti.

* * *

S predlaganim zakonom se taksna ureditev usklajuje z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-46/15, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo naraščanje sodnih taks za pravdni in temu sorodne postopke pri vrednostih spornega predmeta nad 500.000 eurov. Skladno s tem se predlaga znižanje zgornje omejitve vrednosti predmeta za odmero sodnih taks za nepravdne postopke, in sicer iz 60 milijonov eurov na en milijon eurov (ekvivalent znesku 500.000 eurov za pravdni postopek).

Naslednji cilj predlaganih sprememb je prilagoditev sodnih taks spremembam v veljavni zakonodaji, ki so nastopile v obdobju od uveljavitve novele ZST-1C leta 2016, predvsem na področju postopkov v družinskih zadevah. Vse sodne takse za postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij bodo zbrane na istem mestu in urejene enotno. Pri tem bodo ustrezno upoštevane spremembe s področja družinskih zadev in nepravdnega postopka, kot je npr. nov postopek za ugotovitev neobstoja zakonske zveze ter novosti v okviru postopkov za varstvo koristi otroka.

V povezavi s spremembami procesnih predpisov glede revizije se predlagajo nove tarifne postavke za postopek o predlogu za dopustitev revizije, kjer pa taksa za postopek o reviziji še ni določena, se predlaga določitev celotnega sklopa sodnih taks v povezavi z revizijo. Dalje se predlagajo nove sodne takse za kolektivne spore, številne izboljšave taksne ureditve na področju postopkov vzpostavitve etažne lastnine in ugotavljanja pripadajočega zemljišča, nove takse za postopke po Uredbi o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov ter še nekatere manjše novosti.

Na področju taksnih ugodnosti se predlaga razširitev taksnih oprostitev na podlagi zakona na posredne proračunske uporabnike, ki so v celoti v lasti države, s čimer se njihov položaj izenačuje s položajem posrednih proračunskih uporabnikov v celotni lasti občin, ki so po veljavni ureditvi že oproščeni plačila sodnih taks na podlagi zakona. Z namenom razbremenitve strank in sodišč bo določeno, da bo že na podlagi zakona plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da ji ne bo več treba posebej zaprošati za taksno oprostitev.

Pomembnejšo predlagano spremembo predstavlja povišanje sodne takse za zahtevnejše upravne spore. Gre za postopke za sodno varstvo po zakonu, ki ureja bančništvo, zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, zakonu, ki ureja prevzeme, zakonu, ki ureja revidiranje, zakonu, ki ureja zavarovalništvo, zakonu, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence in zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Sedanja taksa v višini 148 eurov, ki velja enotno za vse upravne spore (razen za upravne spore v zadevah socialnega varstva, kjer so določene bistveno nižje takse), je nesorazmerno nizka glede na obseg in zahtevnost dela sodišča v teh postopkih, zato se predlaga njeno povišanje na 580 eurov. Ta znesek  odraža povprečno vrednost posameznega upravnega spora po kriteriju gospodarnosti za leto 2018  in je malenkost višji od te vrednosti za leto 2019.

Eden od ciljev predlaganega zakona je rešitev problematike zagotavljanja spisnih listin v zadevah, kjer odvetniki izvajajo obrambo po uradni dolžnosti. V ta namen se predlaga prestavitev nastanka taksne obveznosti za fotokopije listin iz sodnih spisov ter za izbiranje in kopiranje podatkov ter izdajo nosilca podatkov na konec kazenskega postopka, in sicer v primerih, ko mora te takse plačati obdolženec, ki mu je sodišče postavilo ex offo zagovornika. Posodobljeno bo tudi taksiranje izdaje nosilca podatkov, zaradi česar bo manj potreb po fotokopijah.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 9. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                         * * *

Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvi pravilnika o plačevanju in razporejanju obveznih dajatev in drugih javno finančnih prihodkov je pripravilo Ministrstvo za finance.

Pravilnik se spreminja v 7. členu, ki opredeljuje plačevanje obveznih dajatev in njihovo razporejanje ter 14. člen, ki določa dnevno poročanje o razčlenjenih obveznih dajatvah FURS.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 25. 1. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo PREDLOG Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E) in ga posredovalo v medresorsko usklajevanje.

Osrednji cilj sprememb in dopolnitev ZZK-1 je določiti pravila za vpis povezanih nepremičnin in vpis novih stvarnopravnih razmerij na področju etažne lastnine ter s tem omogočiti implementacijo SPZ-B v delu, ki ureja to razmerje in razmerje posameznih delov zgradb oziroma nepremičnin, namenjenih skupni rabi etažnih lastnikov več zgradb v etažni lastnini ali skupni rabi etažnih lastnikov ene ali več zgradb v etažni lastnini in lastnikov ene ali več nepremičnin. Določitev teh pravil mora biti izvedena v roku, ki ga SPZ-B določa za začetek uporabe določb, ki urejajo ta razmerja, in sicer 1. julija 2021, v nasprotnem primeru se teh določb SPZ ne bo dalo izvajati.

Poglavitne spremembe novele Zakona o zemljiški knjigi so:

1. dopolnitev pravil glede vpisa etažne lastnine, in sicer vpisa splošnega skupnega dela več stavb v etažni lastnini ali splošnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini, ki je hkrati tudi pomožna nepremičnina druge glavne nepremičnine
2. določitev pravil za vpis povezanih nepremičnin;
3. brisanje določb, ki se nanašajo na zemljiški dolg ter določitev prehodnega režima za obstoječe vpise;
4. nadomestitev državnega in občinskega pravobranilstva z državnim in občinskim odvetništvom.
5. črtanje ureditve zaznambe za nedovoljene gradnje;
6. posodobitev in izboljšava določb, ki se nanašajo na elektronsko poslovanje notarjev, davčnega organa in zemljiške knjige glede dokazil o plačilu davkov;
7. razširitev nabora potrdil o imetnikovi smrti/prenehanju z drugimi evidencami in načini dokazovanja za omogočanje vknjižb prenehanja pravic;
8. dopolnitev vpisa prepovedi odtujitve oziroma obremenitve tudi na podlagi darilne pogodbe za primer smrti;
9. izbris stavbne pravice povzroči po uradni dolžnosti izbris vseh pravic in pravnih dejstev, ki so nepogojno ali pogojno omejevale to pravico;
10. prepoved razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom v primeru prepovedi razpolaganja z nepremičnino in izvedba dejanj po enem samem notarju;
11. podaljšanje oziroma izenačenje roka za upravičenje predznambe;
12. jasnejša pravila glede izbrisa zaznambe izvršbe;
13. uzakonitev dopustnosti revizije v zemljiškoknjižnih postopkih;
14. razširitev nabora upravičencev do podatkov informatizirane glavne knjige in sprememba načina dostopa do teh podatkov.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 1. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Vlada je na 47. redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E) in ga predložila Državnemu zboru RS v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

Cilji predloga zakona so:

• varovanje stanovanjskega fonda;
• učinkovitejše upravljanje večstanovanjskih stavb;
• pregledno vodenje sredstev rezervnih skladov;
• olajšati etažnim lastnikom večstanovanjskih stavb sprejem odločitev, še posebno glede izboljšav in posegov, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje;
• pravočasno določanje neprofitne najemnine v neprofitnih stanovanjih, ki omogoča povrnitev sredstev, vloženih v gradnjo neprofitnih stanovanj, v doglednem času;
• sorazmerna prilagoditev višine subvencije najemnine, ki zagotavlja socialno pravičnost ukrepa revalorizacije neprofitne najemnine;
• povečanje obsega fonda javnih najemnih stanovanj;
• aktiviranje obstoječega, a nenaseljenega stanovanjskega fonda;
• zagotoviti lažjo dostopnost do stanovanj mladim, starejšim ter drugim ranljivejšim skupinam prebivalstva;
• spodbujanje stanovanjske mobilnosti prebivalstva;
• skrajšan postopek odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku, itd.

Na področju najemnih razmerij SZ-1E predvideva:

• skrajšan odpovedni rok v primeru, da najemnik ali lastnik odpove najemno pogodbo, ter skrajšan rok za izselitev, ki ga določi sodišče.
• skrajšan postopek odpovedi in izpraznitve stanovanja v primeru odpovedi najemne pogodbe zaradi neplačila najemnine ali stroškov.

Pri določitvi višine stanovanjske najemnine se predvideva povišanje vrednosti točke za določitev vrednosti stanovanja kot osnove za določitev neprofitne najemnine, in sicer iz 2,63 eura na 3,50 eura v prehodnem triletnem obdobju.

Pri določitvi subvencije najemnine se  obstoječemu cenzusu za upravičenost do subvencije najemnine, ki se določi v višini razlike med neprofitno najemnino in ugotovljenim dohodkom, zmanjšanim za minimalni dohodek in za 30 % ugotovljenega dohodka, doda izjema za posameznike, ki prebivajo v stanovanju sami, pri katerih se minimalni dohodek zviša za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Subvencija najemnine lahko znaša največ 85 % neprofitne najemnine oziroma priznane neprofitne najemnine. Slednja pa se pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine z obstoječih 3,00 eura poviša na 4,00 eura za kvadratni meter stanovanjske površine.

Pri izvajanju javnega najema stanovanj bo Stanovanjski sklad RS najemal stanovanja na trgu, jih oddajal v podnajem ter imel vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Lastniki bodo razbremenjeni vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotovljeno prejemanje rednih dohodkov. Tako se želi k oddajanju stanovanj spodbuditi tudi tiste lastnike praznih stanovanj, ki imajo zadržke glede tveganj, ki jih oddaja stanovanj prinaša.

Stanovanjski sklad RS in občinski stanovanjski skladi bodo imeli možnost višjega zadolževanja, s čimer se jim bodo zagotovila zadostna sredstva za začetne investicije v pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. Ob predpostavki, da bi stanovanjski skladi v celoti izkoristili dano možnost dodatnega zadolževanja in bi se zadolžili za 50 % namenskega premoženja, bi kumulativna dodatna zadolžitev skladov znašala okvirno 200 milijonov eurov. Omenjeno dodatno zadolževanje skladov bo potekalo postopoma in je odvisno od pripravljenosti projektov za stanovanjsko gradnjo.

Prav tako bo imel Stanovanjski sklad RS predkupno pravico v primeru prodaje občinskih zazidljivih zemljišč, namenjenih za večstanovanjsko gradnjo.

Pripravljavec SZ-1E je navedel, da je analiza razpoložljivih podatkov pokazala, da se bo ob uveljavitvi polne vrednosti točke za izračun neprofitne najemnine priliv občinam iz neprofitnih najemnin povečal za 14.898.649 EUR. Ob upoštevanju večjih izdatkov občin za subvencije neprofitnih in tržnih najemnin pa se bo skupni neto prihodek občin povečal za 11.180.109 EUR.

Sredstva za izvedbo predlaganih rešitev SZ-1E so zagotovljena v proračunu za leto 2021 v višini 787.500 eurov pri Ministrstvo za okolje in prostor. Za leto 2022 pa so sredstva delno zagotovljena pri Ministrstvu za okolje in prostor, manjkajoča sredstva v višini 220.500 eurov pa bodo načrtovana pri spremembi proračuna za leto 2022.

Predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 5. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Vlada RS je na 47. redni seji med drugim določila besedilo predloga Zakona o katastru nepremičnin (v nadaljevanju: ZKN), ki bo nadomestil veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS po rednem postopku.

Osrednji cilj predloga zakona je vzpostavitev enotne evidence, imenovane »kataster nepremičnin«, o parcelah, stavbah in delih stavb v Republiki Sloveniji, z namenom:

• zagotavljanja še večje učinkovitosti in medsebojne usklajenosti vpisov podatkov,
• zagotavljanja kvalitetnega in lažjega dostopa do vpisanih podatkov,
• uveljavljanja novih načinov vlaganja vlog s sredstvi informacijsko-komunikacijske tehnologije,
• pospešitve postopkov vpisa sprememb podatkov,
• razvijanja novih storitev posredovanja obdelanih podatkov o nepremičninah,
• zagotovitev dostopa do celovitih podatkov o nepremičninah na enem mestu.

Cilj zakona je podatke o nepremičninah in način njihovega vpisa sistemsko izboljševati in zagotoviti njihovo medsebojno povezljivost, ZKN pa zagotavlja, da bo vodenje in vzdrževanje teh podatkov racionalno, uporabno, smiselno in vsebinsko povezano. Rešitve, ki jih je doslej vseboval ZEN in se pri njegovem dosedanjem izvajanju v praksi niso izkazale za sporne ali pomanjkljive, se v ZKN ohranjajo nespremenjene oziroma se jih bo le nadgradilo in izboljšalo.

Ključni cilji ZKN so:

• nedvoumna opredelitev nepremičnine, ki se vpiše v katastru nepremičnin,
• določitev katastra nepremičnin kot uradne evidence, katere namen je prikaz dejanskega stanja nepremičnine kot celote, podatki morajo biti sistemsko in enotno vpisani za vse nepremičnine,
• zagotovitev usklajenosti podatkovnega in procesnega modela katastra nepremičnin z Direktivo INSPIRE, LADM, slovensko zakonodajo in mednarodnimi standardi za prostorske podatke (npr. OGC),
• sistemsko urejanje izvajanja katastrskih postopkov z določitvijo vsebine podatkov, ki se vpišejo v katastru nepremičnin, in določitvijo postopkovnih pravil za njihovo določitev,
• izboljšanje in poenostavitev sistema vpisa nepremičnin z zagotovitvijo informacijske podpore poslovnim procesom,
• ureditev ustreznega in celostnega nadzora na področju izvajanja katastrskih postopkov, itd.

Namen ureditve ZKN je zagotoviti kakovosten vpis nepremičnin na načine, ki bodo omogočili uporabo podatkov za različne namene in z uporabo sodobne tehnologije.

Vzporedno s pripravo ZKN poteka tudi Program projektov eProstor, ki vključuje projekt »Informacijska prenova nepremičninskih evidenc«, katerega cilj je informacijska prenova nepremičninskih evidenc (zemljiškega katastra in katastra stavb, registra prostorskih enot, evidence državne meje). Ta bo zagotovila ustrezno informacijsko podporo poslovnim procesom za učinkovito in pravočasno evidentiranje podatkov o nepremičninah, za vzpostavitev učinkovitih in kontroliranih povezav z zemljiško knjigo ter povezovanje z drugimi zbirkami prostorskih podatkov. Naložbo Programa projektov eProstor sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Uvedba prenovljenih informacijskih rešitev je pogojena s sprejemom ZKN in obratno, ZKN bo mogoče uvesti in uporabljati šele z uvedbo prenovljenih informacijskih rešitev, to je po 30. 10. 2021. Z izgradnjo informacijske podpore bodo zagotovljeni pogoji za nadzorovan vnos sprememb in boljšo povezanost podatkov ter s tem posredno tudi za ustrezno kakovost podatkov v prihodnje.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 5. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) in ga poslalo v enomesečno javno obravnavo.

Večkratno spreminjanje zakona, potreba po izboljšavi nekaterih veljavnih rešitev ter potreba po uskladitvi novih vsebin s spremembami predpisov EU in sodb sodišča EU je narekovalo pripravo osnutka novega Zakona o varstvu okolja, ki se ga daje v javno obravnavo. Osnutek novega zakona ostaja sistemsko in konceptualno enak veljavnemu.

Ohranjajo se nekatere rešitve, ki so se skozi izvajanje zakona pokazale kot dobre, hkrati pa uvaja nove rešitve, s katerimi se urejajo najbolj pereči problemi, kot je na primer neodgovorno ravnanje z odpadki. V zvezi z odpadki je na novo celovito urejeno ravnanje z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti.

Z novim zakonom se uvajajo tudi rešitve, ki so bile potrebne zaradi opominov in začetih predsodnih postopkov Evropske komisije.

Pomembna je tudi bolj jasna in pregledna ureditev ključnih upravnih postopkov in sicer predhodnega postopka, postopka presoje vplivov na okolje, postopkov izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, postopka ugotavljanja neposredne nevarnosti za okoljsko škodo in postopka ugotavljanja okoljske škode. Na podlagi dosedanje prakse je v tem okviru urejena tudi pravica javnosti do sodelovanja ter pravno varstvo te pravice.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do vključno 28. 1. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                                * * *