Slike - tekoči trak

na spletni strani eDemokracija smo zasledili objavo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah stvarnopravnega zakonika.  Predlog zakona je pripravilo Ministrstvo za pravosodje, javna razprava je bila opravljena v prvi polovici leta, sedaj pa je bil predlog zakona predložen v vladni postopek obravnave.

 S predlogom zakona se širi krog uporabljivosti stavbne pravice in neprave stvarne služnosti. Ob nespremenjen standardu pravne varnosti bo predlog zakona omogočil tudi širšo uporabo registrske sporazumne neposestne zastavne pravice na premičninah. Prenavlja se tudi ureditev registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki bo ob uporabi informacijske tehnologije omogočila delovanje sodobnega registra, v katerega bodo uporabniki lahko prek aplikacije hitreje in učinkoviteje opravljali vpise, javnosti pa bo omogočen boljši vpogled v podatke registra.

Predlagane dopolnitev etažne lastnine in nova ureditev povezanih nepremičnin bodo omogočile ureditev razmerij, ki se v poslovni in življenjski praksi že oblikujejo, vendar s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava. Zato je primerneje, da se pri oblikovanju sosesk in novih načinih gradnje določeni položaji uredijo bolj natančno.

 S predlogom zakona se v pravni red vnaša tudi nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, in sicer z jasnim zakonskim napotilom, da so živali deležne posebne zakonske zaščite.

 Predloge in pripombe nam lahko posredujete do 25. 10. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STVARNOPRAVNEGA ZAKONIKA

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo Predlog Zakona o vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna ter ga poslalo v javno obravnavo.

 Predlagani zakon daje osnovo za določitev vodovarstvenih območij za varstvo podzemne vode v vodonosnikih vodnih teles podzemnih voda. V zakonu je obravnavanih 41 zajetij (zajeti izviri ali črpalne vrtine), ki so vključeni v sistem javne oskrbe prebivalcev s pitno vodo v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna ali so namenjena javni oskrbi s pitno vodo.

Predlagani zakon na vodovarstvenih območjih določa osnovni splošni vodovarstveni režim, s katerim se omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje podzemne vode, ali zaveže lastnike ali druge posestnike zemljišč na vodovarstvenih območjih, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost podzemne vode, in se nanašajo na prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor, omejitev opravljanja dejavnosti in omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.

Predlagani zakon na vodovarstvenih območjih prepoveduje gradnjo objektov in naprav, ki so namenjene proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, in za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, objektov in naprav za odlaganje odpadkov, in objektov in naprav na zakraselih območjih, če bi se z objektom ali napravo presekali kraški kanali in kaverne ali zmanjšala njihova pretočnost.  Določa pa tudi, da ja na teh območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih stavb in gradbeno inženirskih objektov ter izvedba novih prostorskih ureditev, namenjenih za obrambne dejavnosti, pri katerih se v zunanjem okolju uporablja strelno orožje ali druga eksplozivna sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, ki zaradi sposobnosti prehajanja v podzemno vodo lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi. To pa je možno le, če je njihova izvedba v skladu z državnim prostorskim načrtom, za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov takega posega preverja ministrstvo, pristojno za vode, na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu.

Glede sanacij, predlagani zakon napotuje na veljavno ureditev te vsebine s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, na podlagi katerih je povzročitelj obremenitve odgovoren za preprečevanje in sanacijo okoljske škode. Povzročitelj obremenitve krije vse stroške predpisanih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja ter tveganja za okolje, rabo okolja ter odpravo posledic obremenjevanja okolja, vključno s stroški izvedbe preprečevalnih in sanacijskih ukrepov v primeru okoljske škode.

Predlagani zakon daje pravno podlago za izdajo vladne uredbe, s katero so bo v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja vode, podrobneje določil zlasti:

·        seznam zemljiških parcel, ki predstavljajo meje vodovarstvenih območij,

·        ukrepe, prepovedi in omejitve na vodovarstvenem območju in posameznih notranjih območjih,

·        vrsto rabe vodnega telesa,

·        navedbo lokalne skupnosti, če je vodno telo namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo,

·        nadzor nad izvajanjem predpisanega režima.

Z uredbo bodo določena tudi notranja vodovarstvena območja z različnimi stopnjami varovanja, in sicer bodo razdeljena na:

·        najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, znotraj katerih so območja zajetij, ki se uporabljajo ali so namenjena javni oskrbi s pitno vodo,

·        ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom, in

·        širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.

Z najstrožjim vodovarstvenim režimom na najožjih vodovarstvenih območjih, znotraj katerih so zajetja, se bo varovalo dovolj široka območja okoli zajetij, s čemer bo zagotovljeno sprejemljivo tveganje za onesnaževanje s patogenimi mikrobiološkimi organizmi in drugimi onesnaževali. Na ožjih vodovarstvenih območjih bo glede na hidrološke razmere in dinamiko podzemne vode zagotovljen dovolj dolg zadrževalni čas in dovolj veliko razredčenje onesnaževal ter s tem sprejemljivo tveganje za onesnaženje vode v zajetjih z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Z določitvijo širših vodovarstvenih območij pa bodo predstavljena celotna napajalna območja zajetij, kjer je zagotovljeno dolgoročno varstvo zdravstvene ustreznosti pitne vode.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do 8. novembra 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

PREDLOG ZAKONA V CELOTI NAJDETE TU.

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predlog Zakona o podnebni politiki in ga poslalo v javno razpravo.

S predlaganim zakonom se sledi podnebnim ciljem Pariškega sporazuma, ki ga je leta 2016 ratificirala tudi Slovenija in se začne izvajati januarja 2021. Glavni cilj podnebne politike je doseči ogljično nevtralnost – to je ničelno stopnjo neto emisij TGP za obdobje do leta 2050 z vmesnim ciljem zmanjšanja emisij TGP za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990. Cilji zakona so na tako eni strani zmanjševati vplive podnebnih sprememb, na drugi strani pa omogočiti prilagajanje nanje, pri čemer je potrebno zagotoviti podnebno varnost prebivalcev. 

Nabor ciljev podnebne politike je sicer širši in zadeva vse sektorje ter ravni odločanja. Posamezni sektorski cilji bodo sistematično razdelani in operacionalizirani v dolgoročni podnebni strategiji in celovitem nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu (v nadaljevanju: NEPN).

Zakon vzpostavlja mehanizme, preko katerih se bo podnebna politika izvajala v vseh sektorjih za doseg zastavljenih ciljev. Ti mehanizmi obsegajo:

•  pripravo in sprejem dolgoročne podnebne strategije, ki bo analizirala stanje in določila cilje glede emisij toplogrednih plinov za leta 2030, 2040 in 2050;
• pripravo in sprejem nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov, ki bodo kot programski dokument operacionalizirali podnebno strategijo in določili vmesne cilje ter ukrepe za njihovo doseganje;
• pripravo in sprejem letnega poročila kot instrumenta spremljanja uspešnosti izvajanja podnebne politike,
•  ustanovitev Podnebnega sveta kot posebnega posvetovalnega telesa Vlade RS,
• opredelitev vloge ministrstva, pristojnega za podnebne spremembe, kot koordinatorja za izvajanje podnebne politike na vseh ravneh,
• razglasitev podnebnega dne vsak tretji četrtek v mesecu oktobru, ko se bodo izvajale aktivnosti za podporo podnebni politiki.

Zakon določa le okvir za vzpostavitev podnebne politike v Sloveniji, medtem ko bo podnebna politika natančneje določena ter operacionalizirana v dolgoročni podnebni strategiji, NEPN, ter v preostalih razvojnih sektorskih dokumentih.

Vaše pripombe in predloge nam lahko posredujte do 11. 10. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si

* * *

Predlog pravilnika je na podlagi 24. člena Gradbenega zakona in na podlagi drugega odstavka 8. člena Stanovanjskega pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Vaše predloge Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do 24. 10. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.

Predlog Uredbe CLLD se spreminja zaradi:

• uskladitve uredbe CLLD z drugimi predpisi,
• finančnih določb za sklad EKSRP in ESPR,
• podrobnejše opredelitve glede pogojev upravičenosti ter časovne opredelitve upravičenosti stroškov,
• tehničnih popravkov.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do 11. 10. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

S strani Ministrstva za okolje in prostor smo v mnenje prejeli osnutek Nacionalnega programa varstva okolja s poudarkom ukrepov do 2030, ki je izdelan z namenom, da se z njim zaradi doseganja okoljske vizije »Ohranjena narava in zdravo okolje v Sloveniji in izven nje omogočata kakovostno življenje sedanjim in prihodnjim generacijam« opredelijo usmeritve, cilji, naloge in ukrepi deležnikov varstva okolja.

Pripombe in predloge nam lahko posredujete do 23. 8. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Dokument je na voljo TU.

                                                        * * *

S predlaganim zakonom, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor se naloge, ki jih izvaja Inštitut za vode prenašajo na ministrstvo, sam inštitut pa se zaradi:

• negativnega poslovanja v preteklosti (leto 2017 in 2018) in predvidenega negativnega poslovanja v prihodnje (leto 2019 in 2020),
• ker Inštitut ne razpolaga s sredstvi za zagotovitev tekočega poslovanja (likvidnostne težave),
• znižanja stroškov izvajanja nalog s prenosom nalog na ministrstvo.

V predlogu zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, se spreminja tretji odstavek 162. člena, ki določa namene porabe sredstev Sklada za vode. Z dopolnitvijo 1. točke tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah se jasno opredeli namen porabe sredstev in sicer za gradnjo vodne infrastrukture, kar vključuje, v skladu z opredelitvijo pojma »gradnja«, tudi financiranje vzdrževanja objektov in vzdrževalnih del v javno korist, ki se izvajajo na vodni infrastrukturi.

Prav tako se dopolnjuje v 3. točki tretjega odstavka 162. člena, in sicer z določbo o možnosti financiranja izvajanja izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda je zagotavljanje financiranja izvedbe izrednih ukrepov iz sredstev Sklada za vode. S predlagano dopolnitvijo bodo v okviru Sklada za vode zagotovljena finančna sredstva v zadostnem obsegu, ki bodo v nadaljevanju omogočala takojšen pristop k izvedbi izrednih ukrepov, ki izhajajo iz Zakona o vodah, za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja.

Določba tretjega odstavka 162. člena Zakona o vodah se dopolnjuje z možnostjo:

• sofinanciranja oziroma financiranja celovitih občinskih projektov izgradnje ali obnove sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in ni mogoče pridobiti kreditov v ta namen,
• nakupa obstoječih zasebnih vodovodov s strani lokalnih skupnosti zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo
• občinskih projektov izgradnje ali obnove javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, če jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in pridobiti kreditov v ta namen.

S predvidenimi dopolnitvami se ne posega v zagotavljanje financiranja obstoječih osnovnih nalog, ki izhajajo iz Zakona o vodah. Sredstva za financiranje in sofinanciranje bo mogoče nameniti v okviru razpoložljivih predvidenih sredstev Sklada za vode v posameznem letu.

Namen dopolnitve zakona je zagotoviti pomoč posameznim lokalnim skupnostim, če javne oskrbe s pitno vodo niso zmožne zagotavljati v navedenih primerih oziroma zagotoviti izgradnje ali obnove javne kanalizacije v manjših aglomeracijah, za katere tudi ni mogoče pridobiti sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in pridobiti kreditov v ta namen, in predstavlja dopolnitev možnosti financiranja k obstoječemu sistemu financiranja občin.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do 5. 7. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za javno upravo nam je v pregled in pripombe poslalo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem izpitu za inšpektorja.

Namen sprememb in dopolnitev osnovnega pravilnika je v zagotovitvi večje učinkovitosti pri organizaciji strokovnih izpitov za inšpektorja, večje strokovnosti izpraševalcev in posledično večje strokovne usposobljenosti kandidatov za samostojno vodenje in odločanje v inšpekcijskih postopkih.

S predlogom pravilnika se med drugim spreminja rok za pripravo in dostavo pisne naloge Upravni akademiji, določa se obveznost, da so pisne naloge različne, če je več kandidatov ter podaljšuje dolžina trajanja pisnega dela izpita na največ pet pedagoških ur. Določa se tudi, da je pogoj za pristop k ustnemu delu izpita uspešno opravljen pisni del izpita, prav tako se podaljšuje čas trajanja ustnega dela izpita na največ 45 minut. V nadaljevanju se določajo strožji pogoji za izpraševalce za oba vsebinska sklopa – za inšpekcijski upravni postopek z upravnim sporom in inšpekcijski prekrškovni postopek s sodnim nadzorom, pri čemer bodo sedanji izpraševalci, ne glede na izpolnjevanje strožjih pogojev po novem, nadaljevali z delom do konca obdobja, za katerega so imenovani.

S predlogom pravilnika se prav tako določa način vložitve prijave na strokovni izpit, in sicer samo po elektronski poti, zatem podatki, ki morajo biti navedeni v prijavi ter kdaj izvajalec izpita obvesti kandidata o sestavi izpitne komisije, času in kraju opravljanja izpita. Pisna naloga ne bo več priloga zapisnika, saj se bo zapisnik hranil trajno, medtem ko se bo pisna naloga hranila v skladu s predpisi o ravnanju z dokumentarnim gradivom. Na novo se ureja postopek ugovora na zapisnik, kandidat bo lahko ponovno opravljal izpit najpozneje v petih delovnih dneh od dneva razglasitve ocene, s tem, da bo v primeru ponovitve opravljal izpit v celoti. Prav tako se na novo ureja postopek, če kandidat odstopi od opravljanja izpita.

Vaše pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 13. junija 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletni strani eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o organizaciji in povračilu prevoznih stroškov za prevoze otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Pravilnik, ki bo pričel uporabljati s 1. 9. 2019 določa organizacijo in povračilo prevoznih stroškov za zagotavljanje pravice do prevozov otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki jih v skladu s predpisi zagotavlja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport iz državnega proračuna

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do 14. 6. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za javno upravo je dalo v javno obravnavo osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.

Cilj predloga zakona je zagotovitev učinkovitega pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja, zlasti pa zagotovitev večje neodvisnosti organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja.

Tako se z novelo zakona ureja drugačen način imenovanja predsednika in članov Državne revizijske komisije, ki bo odslej potekal na način, ki je primerljiv neodvisnosti presoje kandidatov za državne odvetnike in sodniška mesta, hkrati pa tudi z vidika neodvisnost ne odstopa od načina imenovanja drugih primerljivih funkcij (npr. predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije). Ustanavlja se tudi komisija za presojo ustreznosti kandidatov, ki pa bo imela pristojnost tudi za podajo mnenja glede razlogov in okoliščin za razrešitev.

ZJN-3 določa, da mora naročnik odločitev o oddaji javnega naročila sprejeti v 90 dneh od roka za oddajo ponudb. V primeru revizijskega postopka, v katerem DKOM razveljavi naročnikovo odločitev, pa zakon eksplicitno ne določa roka za sprejem nove odločitve, zato se smiselno uporablja 90-dnevni rok, saj v teh primerih DKOM odločitev razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje, torej v čas prejema ponudb. Zaradi pospešitve izvedbe postopkov predlog zakona določa tudi rok, v katerem mora naročnik sprejeti novo odločitev (60 dni).

Novela zakona zaradi zagotavljanja večje pravne varnosti in enotnosti odločanja ureja možnost sprožitve upravnega spora zoper odločitev DKOM. Tožba na Upravnem sodišču je mogoča v 15 dneh od vročitve odločitve DKOM, ki pa zaradi zagotavljanja hitrosti in učinkovitosti v postopkih javnega naročanja nima suspenzivnega učinka.

Predloge in pripombe nam lahko posredujete do 7. 6. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Na spletni strani eDemokracija smo zasledili objavo osnutka Zakona o katastru nepremičnin, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Osrednji cilj novega zakona je vzpostavitev enotne evidence, imenovane »kataster nepremičnin« o parcelah, stavbah in delih stavb v Republiki Sloveniji. To pa z namenom, da se zagotovi še večja učinkovitost, medsebojna usklajenost in kvaliteten ter lažji dostop do evidentiranih podatkov.  Prav tako pa je namen zakona uveljavljanje novih načinov vlaganja vlog s sredstvi informacijsko komunikacijske tehnologije, pospešitev postopkov vpisa sprememb, razvijanje novih storitev posredovanja obdelanih podatkov in zagotovitev dostopa do celovitih podatkov o nepremičninah na enem mestu.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do 4. 6. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave (ZON).

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do 5. 6. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                 * * *

Na spletni strani eDemokracija smo zasledili objavo Predlog Zakona o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Predlog zakona je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne in enake možnosti.

S predlagano spremembo zakona se predlaga izločitev dodatka za delovno aktivnost iz denarne socialne pomoči ter določitev vzpodbude za aktivacijo brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči z neupoštevanjem prejemka iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katerih cilj je zaposlitev in iz naslova vključitve v zaposlitveno rehabilitacijo po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

Namen spremembe, ki gre z roko v roki s spremembami pokojninske zakonodaje in zakonodaje na trgu dela, je hitrejša aktivacija upravičencev do denarne socialne pomoči ter zagotavljanje višje socialne varnosti posameznikov oziroma celovita obravnava posameznika z namenom, da se mu v primeru stiske in socialne ogroženosti pomaga preživeti in ga hkrati usposobi tako, da je čimprej ponovno sposoben sam skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov.

Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost se zmanjšuje tudi past tveganja neaktivnosti brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči, z neupoštevanjem dohodkov iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov pa se tudi razbremenjuje centre za socialno delo.

Pri pripravi finančnih posledic za proračune občin, so na MDDSZ zapisali, da predlog zakona predvideva prihranke za občinske proračune. Tako zaradi izločitve dodatka za delovno aktivnost in posledično neupravičenosti do denarne socialne pomoči, ki predstavlja osnovni pogoj za upravičenost do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do te pravice ne bo več upravičenih 669 oseb. Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo občine, trenutno znaša 33,53 evra, zato se ocenjuje, da bo prihranek za proračun občin znašal 22.300 evrov mesečno oziroma 270.000 evrov letno. Ob predpostavki, da se začnejo določbe zakona uporabljati od 1. julij 2019 dalje, se ocenjuje se, da bodo finančne posledice za občinski proračun nižje za 134.000 evrov. Ocenjuje se, da bodo za občinski proračun v 2020 znašal 270.000 evrov.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do 24. 4. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dalo v javno obravnavo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov kmetijske zemljiške politike.

Z enotnim Zakonom se predlaga sprememba treh zakonov s področja zemljiške politike, katerih vsebine so medsebojno povezane, in sicer:

1. Zakona kmetijskih zemljiščih,
2. Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,
3. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

Prosimo vas, da nam morebitne predloge in pripombe posredujete 30. 5. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo nam je v pregled in pripombe poslalo predlog vladnega gradiva, s katerim spreminjajo Operativni načrt, pri izvajanju katerega je prišlo do večjih zamud.

10. 1. 2019 je Vlada RS ob pregledu neizvedenih sklepov ugotovila, da so v operativnem programu vključene naloge v nekaterih primerih časovno neizvedljive in rok podaljšala do 31. 3. 2019.

V Prilogi 1 je zato spremenjen operativni načrta z novo časovnico, ki predvideva pripravo osnutkov strateških delov regionalnih razvojnih programov do konca septembra 2019 ter osnutkov  programskih delov regionalnih razvojnih programov do konca septembra 2020. Operativni načrt je tudi vsebinsko prenovljen in usklajen s predvidenimi okvirnimi roki za programiranje evropske kohezijske politike.

Operativni načrt je dopolnjen s Prilogo 2: “Cilji in usmeritve regionalne politike ter strateška izhodišča prostorskega razvoja za pripravo regionalnih razvojnih programov 2021–2027”, ki združuje doslej posredovane usmeritve posameznih resorjev.

Prosimo vas, da nam morebitne predloge in pripombe posredujete 11. 4. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možnostih žensk in moških, katerega je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Predlog zakona predstavlja nadgradnjo predloga poslanskega zakona, ki je bil umeščen na dnevni red 61. izredne seje državnega zbora prejšnjega sklica. Predlog je dopolnjen z dopustnimi izjemami od uveljavljanja načela uravnotežene zastopanosti spolov. Ker se je s poslanskim predlogom sprememb Zakona del materije Uredbe o kriterijih za upoštevanje načela uravnotežene zastopanosti spolov prenašal na zakonsko raven, predlog na zakonsko raven prenaša še del uredbe, ki opredeljuje izjeme od načela uravnotežene zastopanosti. S tem so imenovanja tako za vladno kot lokalno raven urejena z zakonskimi določbami in uredba lahko preneha veljati. V praksi se je izkazalo kot nesmiselno podrobno opredeliti postopek imenovanj, saj gre za veliko raznolikost zavezancev in specifike imenovanj. Zato se s predlagano ureditvijo posameznih načinov imenovanja na vladni in na lokalni ravni ne predpisuje in je prepuščena predlagateljem, s predlogom zakona pa zasledujemo cilj, torej bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških pri odločanju.

Tako se predlog zakona med drugim dopolnjuje s 30.a členom, ki govori o uravnoteženi zastopanosti spolov na ravni samoupravne lokalne skupnosti.

Prosimo vas, da nam morebitne predloge in pripombe posredujete do 8. 4. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o vsebini vprašalnikov za pridobivanje podatkov za potrebe množičnega vrednotenja in ga poslalo v javno obravnavo.

Pravilnik se spreminja zaradi zagotavljanja kakovostnejših podatkov o posebnih enotah vrednotenja na podlagi izvedene analize trga nepremičnin v skladu z 11. in 12. členom Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1).

41.člen ZMVN-1 ureja način pridobivanja podatkov o trgu nepremičnin ali o nepremičninah, ki jih je v skladu s 13. členom treba sistemsko zbrati za kakovostno izvedbo določitve modelov vrednotenja. Podatki se pridobivajo neposredno od oseb, ki opravljajo dejavnost, z vprašalniki, in se evidentirajo v evidenci vrednotenja. Zbrani podatki se najprej uporabijo za postopek določanja modelov vrednotenja, po določitvi teh modelov z vladno uredbo o določitvi modelov vrednotenja pa tudi za pripis posplošene vrednosti.

V postopku določanja modelov je organ vrednotenja ugotovil, da je treba za kakovostno določitev modelov vrednotenja za posebne enote vrednotenja, kot tudi za kasnejši pripis posplošene vrednosti v vsebino vprašalnikov, vključiti dodaten in spremenjen nabor podatkov, zato je potrebno sedaj veljavni pravilnik dopolniti.

Prosimo vas, da nam morebitne predloge in pripombe posredujete do 2. 4. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Na spletni strani eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu, ki gaje pripravilo Ministrstvo za obrambo.

Temeljni cilj predloga zakona je omogočati nadaljnji razvoj gasilstva ter povečati usklajenost, racionalnost in učinkovitost izvajanja operativnih nalog gasilstva. Pripravljavci pa so med cilji zapisali še ureditev evidenc na področju gasilstva, zagotovitev primernega števila operativnih gasilcev za izvajanje nalog pri opravljanju javne gasilske službe, ureditev pogojev za vodenje poklicnih gasilskih enot in sestav ter ureditev pristojnosti za usposabljanje gasilcev.

Predlog na novo določa aktivnosti, opredeljene kot "druge operativne naloge", ki jih gasilske organizacije izvajajo kot pridobitno dejavnost, uvaja pojma "gasilec pripravnik" in "gasilec veteran", ki bosta pod pogoji, določenimi v zakonu, lahko sodelovala v intervencijah kot operativna člana. Podrobneje opredeljuje pojem "gasilske nepremičnine", ki jih gasilske enote uporabljajo za izvajanje svoje dejavnosti.

Predlog zakona ureja področje evidenc, ki jih bodo vodili upravičenci, in sicer ministrstvo, pristojno za gasilstvo, Gasilska zveza Slovenije in Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, ter upravičenost do vpogleda v evidence. Predlog tudi na novo ureja posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za poklicnega gasilca, poklicni gasilci, ki kot operativni vodje vodijo delo v poklicni gasilski enoti, in poklicni gasilci, ki kot poveljniki vodijo operativno delo v poklicni gasilski enoti.

Predlog zakona uvaja možnost organiziranja skupne gasilske enote, ki jo lahko ustanovijo gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki delujejo na zaokroženem industrijskem kompleksu. Na področju usposabljanja novela natančneje določa, katera usposabljanja se izvajajo le v gasilski šoli, katera pa izvaja Gasilska zveza Slovenije oziroma druga pooblaščena institucija.

Predlog zakona v 26. členu uvaja novost pri zavarovanju prostovoljnih gasilcev, in sicer, da lahko občina za njih zagotavlja tudi druge oblike zavarovanja.

35. člen predloga zakona dodaja nov četrti odstavek, ki določa, da stroške povezane z vodenjem intervencijami krije lokalna skupnost oz. država.

Posodablja se tudi področje aktiviranja gasilskih enot. Predlog opredeljuje načrte aktiviranje gasilskih enot širšega pomena in daje podlago za določitev posebnega alarmnega znaka za aktiviranje gasilskih enot, namesto sedaj predpisanega znaka za "opozorilo«.

Prosimo vas, da nam morebitne predloge in pripombe posredujete do 25. 4. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predlog Pravilnika o posebnih enotah vrednotenja in ga poslalo v javno obravnavo.

Pravilnik se izdaja z namenom izvrševanja četrtega odstavka 3. člena in tretjega odstavka 21. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1). S pravilnikom se podrobneje opredeljuje katere nepremičnine oz. njihovi deli sestavljajo PEV, ki se v skladu z ZMVN-1 vrednotijo z modeli posebne enote vrednotenja – modelom za bencinske servise (PNB), modelom za elektrarne (PNE) oz. modelom za marine in pristanišča (PNP). Prav tako se določijo in uredijo pravila za razdelitev posplošene  vrednosti PEV na njihove posamezne sestavne dele.

Prosimo vas, da nam morebitne predloge in pripombe posredujete do 2. 4. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Na spletni strani eDemokracija smo zasledili objavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance.

Zakon ureja opravljanje plačilnih in drugih storitev za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, register proračunskih uporabnikov ter naloge in organizacijo Uprave Republike Slovenije za javna plačila.

Predlog zakona se spreminja v treh členih, in sicer:

·        v 1. členu, ki določa tudi prenos evropske direktive o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju;

·       z novimi izrazi SE dopolnjuje 2. člen predloga zakona;

·       28. členu se dodaja 28.a člen, ki opredeljuje obveznost prejemanja in obdelave e-računov, izdanih skladno z evropskim standardom.

·       Spreminja oz. dopolnjuje pa se tudi 34. člen, ki določa globe za prekrške. Tako se med drugim z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki v zvezi s plačevanjem obveznosti iz naslova  pogodb zavrne prejem e-računa, ki je izdan v skladu z evropskim standardom (prvi, drugi in tretji odstavek 28. a člena).

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o varstvu osebnih podatkov.

Cilj predloga zakona je zagotoviti izvrševanje določb Splošne uredbe in Direktive v pravnem redu Republike Slovenije, tako da bi s sistemskega vidika bilo čim več vprašanj bilo urejeno ali rešeno v sistemskem zakonu s področja varstva osebnih podatkov in tako zagotovljeno uresničevanje osebne človekove pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave Republike Slovenije).

Določena je nova ureditev za osebe, ki znotraj upravljavcev ali obdelovalcev zagotavljajo varstvo osebnih podatkov, zlasti ko gre za tvegane ali množične obdelave osebnih podatkov, namreč pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov. Ne uvaja se reguliran poklic, ampak neodvisne osebe znotraj upravljavca ali obdelovalca, ki naj preprečijo tveganja ali kršitve varstva osebnih podatkov. Glede izobrazbe pooblaščenih oseb za varstvo osebnih podatkov predlagana ureditev določa najmanj izobrazbo pridobljeno po študijskem programu druge stopnje , oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu druge stopnje. Nadalje se znanje in usposobljenost s področja varstva osebnih podatkov izkazuje s potrdili delodajalcev o treh letih delovnih izkušenj s področja varstva osebnih podatkov ali s potrdili ali certifikati, pridobljenimi na državni ali mednarodni ravni glede usposabljanj s področja varstva osebnih podatkov

Predlog zakona je že bil v postopku sprejemanja, vendar se je postopek ustavil zaradi odstopa prejšnje Vlade RS. Zakon bi moral biti uveljavljen že 6. 5. 2018, ko je potekel rok za zakonodajno izvedbo Direktive (EU) 2016/680 oziroma 25. 5. 2018 ko bi moral biti slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov usklajen s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Zato mora zakon biti sprejet in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije ter uveljavljen v mesecu juliju 2019.

S strani Ministrstva za javno upravo je pripravilo predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zelenem javnem naročanju in jo dalo v javno obravnavo.

Predlog uredbe je pripravljena zaradi opozoril Evropske komisije o nepravilnem prenosu in nepravilni uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (v nadaljevanju: direktiva o energetski učinkovitosti). Vlada RS je s strani EK prejela opozorilo o nepravilnem prenosu in nepravilni uporabi 6. člena Direktive 2012/27/EU, in sicer je obseg izjem, ki jih dopušča ta Direktiva manjši kot pa je obseg izjem, ki jih je opredelil 5. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju. Tako predlog Uredbe sedaj ustrezno in bolj natančno opredeljuje blago oziroma storitve, pri katerih se lahko uporabi izjema od zelenega javnega naročanja, v kolikor se le-ti naročajo v humanitarne namene, hkrati pa se odpravljajo še nekatere  manjše pomanjkljivosti, ki so se kot takšne izkazale v teku uporabe od 1. januarja 2018.

Prosimo vas, da nam morebitne predloge in pripombe posredujete do 11. 3. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o enotni uniformi, označbah in službeni izkaznici občinskih redarjev.

Novelacija predpisa je posledica sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu (ZORed-A) in Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 46/17) in Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 41/17).

Dopolnjuje se sestava uniforme občinskega redarstva, in sicer s športnim kompletom (majica in hlače), delovnimi rokavicami, odpornimi na vbod in ureznine in rokavicami za urejanje prometa. Uniformo občinskega redarja oziroma občinske redarke bo tako sestavljalo pokrivalo, suknjič, hlače, žensko krilo, moška srajca ali ženska bluza, kravata, pas, nogavice, čevlji, bunda, vetrni jopič, polo majica, rokavice, vetrovka, športni komplet, delovne rokavice, odporne na vbod in ureznine in rokavice za urejanje prometa. Športni komplet iz je sestavljen iz majice in hlač.

Prosimo vas, da nam morebiten predloge in pripombe posredujete do 28. 3. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo Predlog Uredbe spremembi uredbe o razporejanju pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.

Sedanja Uredba določa razporejanje sredstev, zbranih s pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, po posameznih občinah. Ta razporeditev je določena v prilogi uredbe po 198 občinah, na območju katerih potekajo gozdne ceste. Obstoječa priloga se bo nadomestila z novo posodobljeno prilogo, v kateri bodo upoštevane spremembe glede dolžin gozdnih cest po občinah in tudi dolžin gozdnih cest po sektorjih lastništva gozdov (zasebni in državni gozdovi), ki so nastale zaradi novogradenj, posodobitve evidence gozdnih cest, vračanja gozdov v postopkih denacionalizacije, spremenil pa se je tudi javni značaj nekaterih gozdnih cest.

Predloge in pripombe nam lahko posredujete do 11. marca 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                   * * *

S strani Ministrstva za kulturo smo v mnenje in pripombe prejeli predlog Pravilnika o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva.

Ta pravilnik določa osnove za določanje rokov hrambe dokumentarnega gradiva za organe državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravne in fizične osebe, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, z orientacijskimi roki hrambe dokumentarnega gradiva.

Določajo se tudi orientacijski časovno opredeljeni roki hrambe trajnega dokumentarnega gradiva organov, ki se uporabljajo, dokler trajnemu gradivu ne prenehajo vse pravne in dejanske posledice, ki izhajajo iz gradiva, ali kadar trajno gradivo nima več nikakršnega pravnega in dejanskega učinka

Morebitne predloge in pripombe nam lahko posredujete do 21. 2. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

PRILOGA 1
PRILOGA 2
PRILOGA 3

                                                  * * *

Na spletni strani eDemokracija smo zasledili objavo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona.

Morebitne predloge in pripombe vnesite v obrazec, ki se nahaja v priponki ter nam ga posredujete do 20. 2. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                      * * *

S strani Urada RS za varovanje tajnih podatkov smo v medresorsko usklajevanje prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tajnih podatkih.

Besedilo predloga zakona je prestalo prvo obravnavo v Državnem zboru RS, vendar je bil postopek sprejemanja končan zaradi prenehanja mandatne dobe državnega zbora.  Mnenje k predlogu zakona je podala tudi  Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora (priponka). Urad je pri pripravi novega gradiva pripombe ZPS DZ v večini upošteval, razen nekaterih, ki se nanašajo na ustaljeno terminologijo in specifiko področja.

3. člen predlaganega zakona določa, da sta funkciji župana in občinskega svetnika izvzeta iz določila, da lahko v zvezi z opravljanjem svoje funkcije do dostopata do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov .  44. in 44.a člen pa še vedno določata globe tudi za odgovorne osebe organa samoupravne lokalne skupnosti (od 1.000 do 3.000 evrov in 500 do 2.000 evrov).

V kolikor imate kakšne predloge in pripombe nam jih lahko posredujete do 19. 2. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Pripravljavci zakona naprošajo, da se pripombe podajo v amandmajski obliki vključno z obrazložitvijo.

                                                              * * *

Na spletni strani eDemokracija smo zasledili objavo poziva za predložitev predlogov v okviru priprave novega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2).

Poziv je pripravilo Ministrstvo za javno upravo, z namenom, da bi še pred oblikovanjem osnutka novega zakona pridobili potrebne informacije iz prakse in izkušnje, pripombe in predloge ter tudi informacije o težavah pri izvajanju določb sedaj veljavnega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1).

Vaše pripombe in predloge nam lahko posredujete do 27. 2. 2019 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                              * * *