Slike - tekoči trak

S strani Urada Vlade RS za informacijsko varnost (URSIV) smo prejeli osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o informacijski varnosti (v nadaljevanju: Zakon). S spremembo Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J) in posledično po nujnem postopku predlaganem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1O), ki je trenutno še v obravnavi v Državnem zboru RS, bo pristojnost upravljanja s centralnim državnim informacijsko-komunikacijskim omrežjem oziroma sistemom iz ministrstva, pristojnega za javno upravo, prešlo na novo ministrstvo pristojno za digitalno preobrazbo. Hkrati se bo pristojnost informacijske varnosti tudi še v tem delu prenesla na URSIV, ki je na podlagi Zakona o informacijski varnosti (ZInfV) pristojen nacionalni organ za informacijsko varnost.

Minimalne skupne zahteve glede informacijske varnosti državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij in nosilcev javnih pooblastil ter drugih subjektov, ki se povezujejo s centralnim informacijsko-komunikacijskim sistemom ureja Uredba o informacijski varnosti v državni upravi (Uredba), ki pa je v neskladju s sistemskim ZInfV. Uredba tudi ne predvideva nadzora in kazenskih določb, zato njeno izvajanja uredbe praktično ni možno nadzirati (razen v postopkih notranjih revizij), kar pa predstavlja veliko tveganje in izpostavljenost  državnega centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema kibernetskim grožnjam.

Za učinkovito zagotavljanje informacijske in kibernetske varnosti centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema je treba s sistemskim zakonom s področja informacijske varnosti predpisati obveznosti in minimalne tehnične ukrepe in zahteve, ki jih morajo subjekti, ki se povezujejo s centralnim informacijsko-komunikacijskim sistemom in hkrati še niso zavezani po ZInfV kot izvajalci bistveni storitev ali organi državne uprave (iz ZInfV) izpolnjevati, če želijo ostati povezani s tem sistemom ter hkrati omogočiti učinkovit nadzor in sankcioniranje predvidene ureditve. S tem namenom se predlaga določitev nove kategorije zavezancev v ZInfV, to so »povezani subjekti«, ki so bili sicer že doslej  zavezani upoštevati  veljavno  Uredbo o informacijski varnosti v državni upravi.

S predlogom Zakona se določa tudi pravna podlaga za izdajo uredbe na podlagi ZInfV, ki bo podrobneje opredelila minimalne skupne zahteve glede informacijske varnosti pri povezanih subjektih, v okvirih, ki jih določa veljavna  Uredba o informacijski varnosti v državni upravi in bo nadomestila navedeno uredbo. Tako se ne bo predpisovalo bistveno spremenjenih zahtev ali dodatnih obveznosti za povezane subjekte, omogočen pa bo nadzor nad izvajanjem zakona in na njegovi podlagi sprejete uredbe, ki ga bodo izvajali inšpektorji Urada Vlade RS za informacijsko varnost.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko  posredujete do 17. 2. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenejobcin.si.

* * *

Predlog Uredbe o izvajanju podukrepa podpora za preprečevanje škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju: Uredba) je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Uredba med drugim:

1. ureja izvajanje navedenega podukrepa,

2. določa namen podpore, upravičence, upravičene stroške, pogoje za dodelitev sredstev, postopek za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, obveznosti in finančne določbe.

Med upravičenci do podpore za ureditev protipožarne infrastrukture pa so tudi lokalne skupnosti.

Podpora po tej uredbi se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, ki se v višini 25% zagotovijo iz državnega proračuna, 75% pa iz sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja.

Sredstva se bodo razpisala z zaprtim javnim razpisom, katerega bo v Uradnem listu RS objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 14. 2. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                        * * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Uredbe o pravici do omrežnih priključnih točk s prednostjo (v nadaljevanju: Uredba), katero je pripravili Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo.

Uredba:

1. določa skupine uporabnikov, ki so upravičeni do uporabe omrežnih priključnih točk s prednostjo,
2. ureja določanje omrežnih priključnih točk s prednostjo,
3. ureja zbiranje, obdelavo in hranjenje podatkov o omrežnih priključnih točkah s prednostjo,
4. ureja obveščanje o spremembah podatkov o  omrežnih priključnih točkah s prednostjo, in druga vprašanja, povezana z omrežnimi priključnimi točkami s prednostjo.

Med upravičenci do uporabe omrežnih priključnih točk s prednostjo so:

1. nosilci izdelave obrambnega načrta v skladu z uredbo, ki ureja obrambno načrtovanje;
2. subjekti, ki so vključeni v sistem upravnih zvez v skladu z uredbo, ki določa upravne zveze;
3. subjekti, ki izdelujejo načrte zaščite in reševanja v skladu z uredbo, ki določa vsebino in izdelavo načrtov zaščite in reševanja;
4. upravljavci kritične infrastrukture, ki so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo področje kritične infrastrukture;
5. izvajalci bistvenih storitev, ki so določeni na podlagi zakona, ki ureja informacijsko varnost;
6. organi države uprave, ki upravljajo z informacijskimi sistemi in deli omrežja oziroma izvajajo informacijske storitve, nujne za nemoteno delovanje države ali za zagotavljanje nacionalne varnosti,  ki so določeni na podlagi zakona, ki ureja informacijsko varnost in
7. drugi organi javnega sektorja, ki so ključni za nemoteno delovanje države v stanjih ogroženosti, ki jih na predlog resorno pristojnega ministrstva določi komisija.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 14. 2. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o blagovnih rezervah (v nadaljevanjeu: Zakona), katerega je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Zakon ureja načrtovanje, financiranje, oblikovanje, skladiščenje, vzdrževanje in uporabo državnih blagovnih rezerv ter način izvajanja storitev gospodarske javne službe.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 3. 2. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednost (v nadaljevanju: Pravilnik), katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Pravni podlagi za izdajo Pravilnika sta - šesti odstavek 37. člena Zakona o ohranjanju narave, ki določa, da minister določi naravne vrednote in jih razvrsti na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena ter predpiše podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za varstvo naravne vrednote ter – drugi odstavek 10. člena Zakona o varstvu podzemnih jam, ki določa, da minister določi za naravne vrednote tiste dele narave, ki imajo lastnosti jame po tem zakonu, in obenem razvrsti jame glede režima vstopa na odprte jame s prostim, nadzorovanim vstopom in zaprte jame.

Minister s pravilnikom za vsako naravno vrednoto določi:

• ime naravne vrednote,
• razvrstitev na naravno vrednoto državnega (mednarodnega ali velikega narodnega) ali lokalnega pomena,
• kratko oznako naravne vrednote, opredelitev zvrsti,
• geografsko opredelitev lokacije naravne vrednote prikazano na kartografski prilogi ter varstvene in razvojne usmeritve.

Za naravne vrednote, ki so jame, minister določi zlasti:

• identifikacijsko številko jame,
• ime jame,
• tip jame,
• opredelitev vhoda z geografskimi koordinatami,
• razvrstitev jame glede režima vstopa na odprte jame s prostim ali nadzorovanim vstopom ali zaprte jame.

Strokovni predlog  za določitev naravnih vrednot na podlagi četrtega odstavka 37. člena  ZON pripravi organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Spremembe in dopolnitve pravilnika temeljijo na  zadnjem strokovnem predlogu Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN).

S Pravilnikom se spreminja in dopolnjuje Priloga 1.

Ostale priloge:

• Priloga 2
• Priloga 3
• Obrazložitev k Prilogi 1
• Obrazložitev k Prilogi 2

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko na  posredujete do 10. 2. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si

* * *

Ministrstvo za javno upravo je v javno razpravo predložilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (v nadaljevanju: Zakon), s katerimi želijo uskladiti ureditve posameznih institutov javnega naročanja z zakonom o javnem naročanju ter tako poenostaviti postopke.

Eden od ciljev Zakona je tudi odprava nekaterih manjših pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi, kar bo pomembno prispevalo k večji transparentnosti in učinkovitejšemu javnemu naročanju. K spremembi izvajanja postopkov javnega naročanja na področju obrambe in varnosti bo prispevala tudi posodobitev portala javnih naročil v okviru projekta eForms. Prenovljeni portal bo v skladu z novo evropsko ureditvijo vključeval obrazce za postopke, izvedene tako na podlagi tega zakona kot na podlagi zakona o javnem naročanju.

Da bi poenostavili postopke ter omogočili lažje in bolj fleksibilno izvajanje, večjo pravno varnost ter večjo preglednost javne porabe, predlog Zakona spreminja številne institute in jih poenoti z ureditvijo, ki je bila na splošnem in infrastrukturnem področju uveljavljena s spremembami zakona o javnem naročanju. Predlog Zakona natančneje ureja pravila v zvezi s t. i. evidenčnimi postopki, za katera bodo naročniki tudi na podlagi tega zakona morali v 30 dneh od oddaje naročila pisno obvestiti vse ponudnike. Ob tem predlog nekoliko dviguje mejne vrednosti za njegovo uporabo, kar lahko prispeva k lokalnemu in regionalnemu spodbujanju gospodarstva ter potrošnji.

Z vidika transparentnosti predlog Zakona ureja objavo celotne dokumentacije izključno na portalu javnih naročil in objavo vseh odločitev o oddaji javnih naročil, tudi tistih, ki se oddajo v postopkih s pogajanji brez predhodne objave.

Predlog Zakona prinaša tudi spremembe v ureditvi elektronskega javnega naročanja, ki v celoti sledijo ureditvi, ki je že v veljavi na splošnem in infrastrukturnem področju. To pomeni obvezno uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij, zlasti elektronsko oddajo prijav ali ponudb, kar hkrati prinaša večjo transparentnost javnih naročil. Predlog med drugim črta potrebo po soglasju ministrstva, pristojnega za javna naročila, ter po soglasju nadzornega organa naročnika oz. vlade, če naročnik nima nadzornega organa, s čimer odpravlja administrativno obremenjevanje naročnikov pri sporočanju podatkov o posamičnih naročilih na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma.

S spremembo bi ukinili tudi institut dodatne obrazložitve, zato pa bi podrobneje uredili, kaj mora vsebovati obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 27. 1. 2023 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                        * * *

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: Zakon), katerega je pripravilo.

Cilji predlaganega Zakona so:

• Sprememba upoštevanja pokojninske osnove pri upokojitvi pri prejemnikih invalidskih nadomestil po ZPIZ-2 in prejemnikih delnih invalidskih pokojnin po ZPIZ-1, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas,  s čimer se zagotavljajo pravice na način, ki je stimulativen do ohranjanja zaposlitve delovnih invalidov in zaposlovanja le-teh, brez negativnega vpliva na odmero pokojnine;
• vzpostavitev pravne podlage za zagotavljanje podatkov Zavodu za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
• zagotovitev pravne podlage za financiranje IER;
• zagotovitev nemotenega pridobivanja podatkov, potrebnih za izračun pokojninske osnove, za zavarovance, za katere po uveljavitvi spremenjenega obrazca za obračun davčnih odtegljajev FURS ne bo mogla več posredovati obrazcev M-4 Zavodu;
• uskladitev ZPIZ-2 z MSRP 17.

Spreminja se način izračuna pokojninske osnove pri upokojitvi, kadar je zavarovanec prejemal delno invalidsko nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom po določbah ZPIZ-2 ali delno invalidsko pokojnino po določbah ZPIZ-1. Ta nadomestila se odmerja od invalidske pokojnine in so praviloma nižja od nadomestil, uveljavljenih po ZPIZ/92 ali po predpisih, ki so veljali pred ZPIZ/92, prav tako pa so nižja od plače in nadomestil plače (pri zavarovancih v delovnem razmerju) oziroma od zavarovalnih osnov (pri samozaposlenih zavarovancih in drugih zavarovancih, ki ne prejemajo plače) za čas, ko v okviru preostale delovne zmožnosti opravljajo delo.

Predlog ne posega v pokojninske osnove, kjer so bila nadomestila uveljavljena na podlagi ZPIZ/92 ali zakonodaje pred tem.

Delno nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom po določbah ZPIZ-2 in delna invalidska pokojnina po določbah ZPIZ-1 se po predlogu upošteva tako, da se za zavarovance, ki so prejemali navedena nadomestila oziroma delno invalidsko pokojnino, za izračun pokojninske osnove upoštevajo plače, nadomestila oziroma zavarovalne osnove, kot bi veljale za te zavarovance, če bi delali s polnim delovnim časom. Preračun se izvede na podlagi podatkov o osnovah zavarovanca, ki se nanašajo na krajši delovni čas, z upoštevanjem števila ur polnega delovnega časa za obdobja, za katera so bila izplačana navedena nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

Z Zakonom se ureja tudi prilagoditev predpisov (ZMEPIZ-1) spremembam na področju obračuna davčnih odtegljajev od plače in nadomestil plače in s tem ureditev prijav, ki jih FURS posreduje Zavodu. Za obdobje od 1. 1. 2023 dalje bo namreč obvezna predložitev obračuna davčnih odtegljajev od plače in nadomestil plače na obrazcih REK-O tudi za delodajalce fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti in zaposlujejo delavce v delovnem razmerju (ukinitev REK-1f). Temu mora slediti sprememba ZMEPIZ-1 v delu prijav, ki jih vlaga FURS, saj ta po uveljavitvi spremenjenega obrazca za obračun davčnih odtegljajev ne bo mogel več posredovati obrazcev M-4 Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 26. 1. 2023na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                      * * *