Akti in predlogi

Išči
Po letu:
11.09.2020 PREDLOG UREDBE O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O IZVAJANJU LOKALNEGA RAZVOJA, KI GA VODI SKUPNOST, V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014-2020

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 in ga poslalo v javno obravnavo.

Uredba CLLD se spreminja zaradi:

  • uskladitve uredbe CLLD z drugimi predpisi,
  • uvajanja možnosti predplačil za podukrep »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« za sklad EKSRP,
  • možnost elektronskega vlaganja letnega načrta aktivnosti, letnih poročil LAS,
  • omilitev pogojev v korist strankam,
  • dopolnitev vsebine poročila za sklad ESPR, zagotovitev spremljanja kazalnikov in trajnosti operacij,
  • tehničnih popravkov

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do 23. 9. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 102.40 kB
Prenosov: 5x
Dodano: 11.09.2020 13:24
25.08.2020 PREDLOG ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI

Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi je pripravilo Ministrstvo za zdravje in ga posredovalo v javno obravnavo.

Hkrati z zakonom je Ministrstvo za zdravje pripravilo še:

  1. Priročnik za uporabo ocenjevalne lestvice za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe
  2. Pravilnik o strokovnem usposabljanju ocenjevalcev
  3. Pravilnik o minimalnih, prostorskih, tehničnih in varnostnih pogojih za opravljanje dejavnosti dolgotrajne oskrbe
  4. Pravilnik o storitvah na področju dolgotrajne oskrbe

Predloge in pripombe nam lahko posredujete do 1. 10. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 102.40 kB
Prenosov: 7x
Dodano: 25.08.2020 13:53
03.08.2020 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH GRADBENEGA ZAKONA

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Med cilji predlaganega zakona so administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi.

Zakon v celoti ohranja že uveljavljene pojme, dodaja pa nekaj novih. Kot novost je uveden pojem »manjša rekonstrukcija«, kar naj bi premostilo vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. Manjša rekonstrukcija bo sicer terjala sodelovanje usposobljenih strokovnjakov, dela pa se bodo lahko izvajala zgolj na podlagi prijave začetka gradnje. Širi se nabor začasnih objektov tudi na objekte, postavljene v primeru izrednih razmer (npr. v zvezi z epidemijo Covid-19).


Predlog zakona jasno opredeljuje, za katere gradnje je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje ali pridobiti uporabno dovoljenje. Za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovan objekt čim prej sanirati, se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje. Novost je, da je treba na pristojno občino (do uvedbe elektronskega poslovanja) prijaviti začetek gradnje stavb, ki so enostavni objekti, s čemer se omogoča lažji inšpekcijski nadzor občine, odmera komunalnega prispevka in evidentiranje.

Predlog GZ-1 ponovno omogoča možnost, ki je bila v RS uveljavljena do sprejema Gradbenega zakona v letu 2017, in sicer da investitor na lastno odgovornost lahko začne z gradnjo tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, torej da ni treba čakati na njegovo pravnomočnost. Za učinkovito pravno varstvo se uvaja prednostno obravnavo v upravnih sporih in možnost zadržanja izvajanja v primerih, ko bi lahko prišlo do hujše škode za okolje, naravo in ljudi.

Zaradi predvidenega elektronskega poslovanja preko storitev prostorskega informacijskega sistema (eGraditev) se vzpostavlja dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki.


Na novo se določa pristojnost ministrstva, pristojnega za graditev, za izdajo gradbenih dovoljenj za objekte, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje investicij, kot strateško investicijo določi vlada.

Predlog GZ-1 natančno določa naloge investitorja, izvajalca in vodje del, ter vzpostavlja enakopravne pogoje za tuje ponudnike. Ohranjajo se naloge nadzornika in projektanta, pri čemer se odpravla nejasnost določanja vodje projekta.


Predlog zakona ne spreminja samega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Novost pa je določba, ki omogoča uvedbo postopka izdaje gradbenega dovoljenja brez priloženih dokazil o pravici graditi. Ker pa je dokazilo o pravici graditi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, bodo morala biti dokazila predložena pred izdajo gradbenega dovoljenja. Predlog zakona ne določa več predodločbe.

Bistvena novost predloga GZ-1 je, da plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Ta dolžnost naj bi se izpolnila pred prijavo začetka gradnje, sami prijavi začetka gradnje pa investitor priloži dokazilo o tem, da so poravnane obveznosti glede plačila komunalnega prispevka. Le pri spremembi namembnosti, kjer ni prijave začetka gradnje, se dokazilo predloži v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Ostali pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja se ohranjajo.

Deloma so dopolnjene določbe, ki se nanašajo na integralno dovoljenje, saj je praksa pokazala možnost optimizacije tega postopka. Gradbeno dovoljenje za objekt z vplivi na okolje je sedaj jasno poimenovano kot integralno dovoljenje, ki pomeni odločitev o sami gradnji in hkrati ugotovitev, da gradnja ne bo imela pomembnih škodljivih vplivov na okolje. Na željo investitorja se v nekaterih primerih omogoča izvedbo postopka presoje vplivov na okolje za vse prostorsko in funkcionalno povezane objekte v celoti, pri čemer se odobritev gradnje lahko nanaša le na posamičen objekt. Ustrezneje se ureja postopek prevlade javne koristi. Nove so določbe, ki se nanašajo na spremembo integralnega dovoljenja. Po vzoru Zakona o ohranjanju narave se ureja področje sodelovanja nevladnih organizacij in določa pogoje za njihov vstop v postopek izdaje integralnega dovoljenja.

Predlog GZ-1 prav tako bistveno ne spreminja postopka pridobivanja uporabnega dovoljenja, le odpravlja zaznane težave. Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja lahko vloži tudi druga oseba (npr. izvajalec), če investitor tega ne izvede v osmih dneh po dokončanju gradnje. Omogoča se pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na lažji in cenejši način. Prav tako se omogoča pridobivanje samo uporabnega dovoljenja za objekte, ki so bili pred letom 1998 zgrajeni z gradbenim dovoljenjem, a brez uporabnega dovoljenja.

Vaše pripombe in predloge nam lahko posredujete do 28. 8. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Povzetek predloga zakona je na voljo TU.

* * *


Ime datotke: MOP_GRADBENI_ZAKON_AVGUST_2020.docx
Velikost datoteke: 178.75 kB
Prenosov: 13x
Dodano: 03.08.2020 11:13
28.07.2020 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STANOVANJSKEGA ZAKONA (SZ-1)

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog novele Stanovanjskega zakona, katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Ključni učinki predloga novele SZ so:

1. Dvig neprofitne najemnine

Prenizka neprofitna najemnina je eden od temeljnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj. Zaradi nerevalorizacije vrednosti točke za določanje neprofitne najemnine od leta 2007, neprofitna najemnina lastnikom ne omogoča pokrivanja stanovanjskih stroškov,  s čimer jim je onemogočeno ohranjanje obsega obstoječega fonda stanovanj in investiranje v gradnjo novih stanovanj. Predlog zakona predvideva dvig višine vrednosti točke iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra.

2. Prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine za zaščito socialno ranljivih ob dvigu neprofitne najemnine

Z vidika zmožnosti kritja stanovanjskih stroškov so najbolj ranljiva enočlanska gospodinjstva z nizkimi dohodki (mladi, starejši, ovdoveli, …) Ob dvigu neprofitne najemnine se zato cenzusu za upravičenost do subvencije najemnine doda ponder v višini 1,1 pri izračunu minimalnega dohodka za enočlansko družino.

Subvencija najemnine se po predlogu zakona zviša na največ 85% priznane neprofitne najemnine, kar zagotavlja, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih, ki so že sedaj upravičeni do polne subvencije najemnine.

3. Ustanovitev javne najemniške službe

Za aktiviranje obstoječega, a nenaseljenega stanovanjskega fonda, se ustanovi javna najemniška služba, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Lastnike bo razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotavljala prejemanje rednih dohodkov.

4. Obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe posebej

Za varnejše in bolj transparentno vodenje sredstev v rezervnem skladu se uvajajo obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej. Upravnik bo imetnik računa, ki ga bo ločeno za vsako večstanovanjsko stavbo odprl v imenu in za račun etažnih lastnikov.

5. Znižanje potrebnih soglasij etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje

Kot olajšanje sprejemanja odločitev etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, še posebej glede izboljšav in posegov, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje, se znižujejo potrebna soglasja za izvedbo posameznih poslov. Izboljšave, zavarovanje večstanovanjske stavbe kot celote in nekateri drugi posli, ki so bili do sedaj opredeljeni kot posel, ki presega redno upravljanje (potrebno 75% soglasje) se s spremembo uvrščajo med posle v zvezi z rednim upravljanjem (50% soglasje). Potrebno soglasje glede gradbenih del na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, se iz 100% znižuje na več kot 75%. Hkrati se uvaja pravno varstvo preglasovanega etažnega lastnika, ki bo lahko sprejeti sklep izpodbijal v nepravdnem postopku na sodišču

6. Skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe

V namen skrajšanja postopka odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku se skrajšajo odpovedni roki za najemodajalca in za najemnika ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče.

7. Omogočeno višje zadolževanje stanovanjskih skladov 

Skladom se z višjo stopnjo zadolževanja zagotovi zadostna sredstva za začetne investicije v pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. Ker bo višja neprofitna najemnina omogočala povrnitev investicij, se bodo potrebe po zadolževanju v prihodnje postopno zmanjševale.

8. Predkupna pravica stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji

Za učinkovito izvajanje stanovanjske politike bodo morale občine zemljišča, ki so namenjena večstanovanjski gradnji, v primeru prodaje najprej ponuditi v odkup stanovanjskim skladom, nadalje neprofitnim stanovanjskim organizacijam, šele v primeru, da se ti ne odločijo za nakup, pa drugim kupcem na trgu.

Predloge in pripombe nam lahko  posredujete do 20. 8. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                           * * *


Ime datotke: MOP_SZ-1E__21.7.2020_01.doc
Velikost datoteke: 529.41 kB
Prenosov: 20x
Dodano: 28.07.2020 13:51
28.07.2020 PREDLOG PRAVILNIKA O IZVEDBI TRADICIONALNEGA SLOVENSKEGA ZAJTRKA

Na portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Predlog pravilnika podrobneje določa:

  • dan zajtrka,
  • sestavo in poreklo živil za zajtrk,
  • višino sredstev za povračilo stroškov za živila za zajtrk (v nadaljnjem besedilu: stroški),
  • upravičence, pogoje in uveljavljanje povračila stroškov.

Za dan zajtrka se določa tretji petek v novembru.

Upravičenci za povračilo stroškov so vrtci, osnovne šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe in na dan slovenske hrane izvedejo zajtrk z vsemi živili, ki jih določa ta pravilnik. Upravičencu se izplača pavšalno nadomestilo 0,52 eura na osebo. Za določitev višine sredstev za povračilo stroškov posameznemu upravičencu se upošteva število otrok in učencev, vpisanih v centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja na dan 30. septembra v letu izvedbe zajtrka. Sredstva se bod zagotovila v proračunu Republike Slovenije.

Vaše predloge in pripombe nama lahko posredujete do 14. 8. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke: MKGP_PRAVILNIK_IZVEDBA_TRDADICIONALNEGA_SLOVENSKEGA_ZAJTRAK_JULIJ_2020.doc
Velikost datoteke: 82.43 kB
Prenosov: 16x
Dodano: 28.07.2020 13:44
28.07.2020 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AVDIOVIZUALNIH MEDIJSKIH STORITVAH

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, katerega je pripravilo Ministrstvo za kulturo.

Glavni cilj predloga zakona je uskladitev ureditve področja avdiovizualnih medijskih storitev s pravnim redom EU. Drugi cilj je odprava nekaterih pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob izvajanju obstoječega ZAvMS, in zagotovitev še večje jasnosti in določnosti zakonskih določil.

Predlog zakona se spreminja v svojem 16. členu, ki opredeljuje prispevke za razvoj evropskih avdiovizualnih del. Tako so ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev zavezani prispevati najmanj 10% bruto letnega prihodka ustvarjenega v Republiki Sloveniji za razvoj, produkcijo ali promocijo evropskih avdiovizualnih del. To pa ne velja za izdajatelje lokalnih televizijskih programov s statusom posebnega pomena in za izdajatelje televizijskih programov, katerih programi so namenjeni lokalnemu občinstvu in niso vključeni v programsko mrežo, ki dosega več kot 50% prebivalstva Republike Slovenije.

Predlog Zakona pa v 28. členu določa tudi, da morajo zavezanci za izvajanje televizijske dejavnosti oz. avidovizualnih medijskih storitev Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije med drugim poročati o višini prihodkov pridobljeni s strani občin oziroma lokalnih skupnosti za pokrivanje stroškov produkcije, razširjanja ali arhiviranja programskih vsebin televizijskega programa oziroma avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo.

Predloge in pripombe nam lahko posredujete do 31. 7. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke: MK_PREDLOG_NOVELE_ZAKONA_O_AVDIOVIZUALNIH_MEDIJSKIH_STORITVAH_JULIJ_2020.docx
Velikost datoteke: 100.04 kB
Prenosov: 20x
Dodano: 28.07.2020 13:33
28.07.2020 OSNUTEK UREDBE O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O RAVNANJU Z ODPADNO EMBALAŽO

Na spletnem portalu smo zasledili objavo osnutka Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z odpadno embalažo, katero je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

S predlagano
novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (v nadaljevanju: Uredba) se prenaša Direktiva (EU) 2018/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži in kot izvedbeni predpis Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J), ki je v času javne obravnave tega predloga v medresorskem usklajevanju.

Za
radi prenosa direktive se med drugim spreminjajo ali dopolnjujejo 1., 3., 4., 4.a, 22. in 51. člen Uredbe ter dodajajo novi 4.b in 22.a člen, in sicer glede obsega in področja uporabe predpisa, opredelitve nekaterih pojmov, preprečevanja odpadne embalaže, ponovne uporabe embalaže, okoljskih ciljev predelave in recikliranja odpadne embalaže, spremenjenih pravil za izračun doseganja ciljev recikliranja in sporočanja podatkov Evropski Komisiji.

Z Uredbo
se drugače ureja proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO) za osebe, ki dajejo embalažo na trg v RS (proizvajalci), s čimer se te določbe Uredbe usklajujejo z zadnjo novelo Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J). Tako proizvajalci ne bodo več zgolj plačevali stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ampak bodo imeli finančno in organizacijsko obveznost glede zagotavljanja ravnanja z vso odpadno embalažo, ki nastane na območju RS. Te obveznosti bodo lahko (enako kot doslej) izpolnjevali samostojno ali skupinsko. V okviru tega se spreminjajo 25. do 33. člen in črtajo 34. do 36. ter 48. člen, dodaja pa se nov 26.a člen, s katerim se ureja plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo v skupnem sistemu ravnanja z odpadno embalažo.

Z Uredbo se spreminja tudi pogostost in metodologija za določitev deležev prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe, kadar deluje več družb za ravnanje z odpadno embalažo ter vir podatkov za njihovo določitev. Ministrstvo ne bo več uporabljajo podatkov Finančne uprave RS iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, ampak podatke, ki mu jih bodo posredovale družbe za ravnanje z odpadno embalažo v skladu s predlaganim spremenjenim 10.c členom Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Deleži se ne bodo več določali za obdobje enega leta, ampak za obdobje enega četrtletja. V ta namen se spreminjajo 18., 19., 26. in 39. člen ter priloga 2B Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.


Vaše predloge in pripombe nam lahko nam lahko posredujete do 4. 8. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke: MOP_OSNUTEK_UREDBE_O_RAVNANJU_Z_EMBALAZO_IN_ODPADNO_EMBALAZO_JULIJ_2020.docx
Velikost datoteke: 95.28 kB
Prenosov: 16x
Dodano: 28.07.2020 13:29
21.07.2020 PREDLOG PRAVILNIKA O POGOJIH ZA IZVAJANJE KNJIŽNIČNE JAVNE SLUŽBE

Predlog Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe je pripravilo Ministrstvo za kulturo.

S predlogom pravilnika se na novo opredeljuje pogoje za izvajanje knjižnične javne službe, in sicer za splošne, visokošolske in specialne knjižnice ter nacionalno knjižnico. Določbe za šolske knjižnice, ki opravljajo knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, bodo skladno z določbo 39.c člena zakona opredeljene v predpisu pristojnega ministrstva.

Cilj predloga pravilnika je zagotoviti
boljše pogoje za splošno dostopnost knjižnične javne službe in nadaljnji razvoj knjižnične dejavnosti splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter zagotoviti vsaj minimalne pogoje za delovanje in nadaljnji razvoj nacionalne knjižnice.

Predlog pravilnika v svojem osmem poglavju določa tudi viri finnaciranja za zagotavljanje pogojev za izvajanje knjižnične javne službe. Tako 80. član določa, da zagotavljanje pogojev za izvajanje javne službe splošnih knjižnic financirajo občine ustanoviteljice, soustanoviteljice oz. pogodbene partnerice splošne knjižnice. Podlaga za določanje sredstev za financiranje zagotavljanja pogojev je program dela in finančni načrt splošne knjižnice. 
Način določanja deležev za sofinanciranje se določi v ustanovitvenem aktu splošne knjižnice oziroma v pogodbah o izvajanju knjižnične dejavnosti. Finančna obveznost občin za skupne stroške knjižnične dejavnosti pa se razdeli na te občine premosorazmerno s številom njihovih prebivalcev, medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju posamezne občine, krije vsaka občina sama.

Predloge in pripombe nam lahko posredujete do 4. 9. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenejobcin.si.

PRAVILNIK

PRILOGA 1

PRILOGA 2

PRILOGA 3

PRILOGA 4

PRILOGA 5

PRILOGA 6

PRILOGA 7

PRILOGA 8

* * *



Ime datotke:
Velikost datoteke: 102.40 kB
Prenosov: 21x
Dodano: 21.07.2020 14:44
21.07.2020 ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STANOVANJSKEGA ZAKONA -SZ-1

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog novele Stanovanjskega zakona, katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Ključni učinki predloga novele SZ so:

1.      Dvig neprofitne najemnine

Prenizka neprofitna najemnina je eden od temeljnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj. Zaradi nerevalorizacije vrednosti točke za določanje neprofitne najemnine od leta 2007, neprofitna najemnina lastnikom ne omogoča pokrivanja stanovanjskih stroškov,  s čimer jim je onemogočeno ohranjanje obsega obstoječega fonda stanovanj in investiranje v gradnjo novih stanovanj. Predlog zakona predvideva dvig višine vrednosti točke iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra.

2. Prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine za zaščito socialno ranljivih ob dvigu neprofitne najemnine

Z vidika zmožnosti kritja stanovanjskih stroškov so najbolj ranljiva enočlanska gospodinjstva z nizkimi dohodki (mladi, starejši, ovdoveli, …) Ob dvigu neprofitne najemnine se zato cenzusu za upravičenost do subvencije najemnine doda ponder v višini 1,1 pri izračunu minimalnega dohodka za enočlansko družino.

Subvencija najemnine se po predlogu zakona zviša na največ 85% priznane neprofitne najemnine, kar zagotavlja, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih, ki so že sedaj upravičeni do polne subvencije najemnine.

3.  Ustanovitev javne najemniške službe

Za aktiviranje obstoječega, a nenaseljenega stanovanjskega fonda, se ustanovi javna najemniška služba, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Lastnike bo razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotavljala prejemanje rednih dohodkov.

4. Obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe posebej

Za varnejše in bolj transparentno vodenje sredstev v rezervnem skladu se uvajajo obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej. Upravnik bo imetnik računa, ki ga bo ločeno za vsako večstanovanjsko stavbo odprl v imenu in za račun etažnih lastnikov.

5. Znižanje potrebnih soglasij etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje.

Kot olajšanje sprejemanja odločitev etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, še posebej glede izboljšav in posegov, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje, se znižujejo potrebna soglasja za izvedbo posameznih poslov. Izboljšave, zavarovanje večstanovanjske stavbe kot celote in nekateri drugi posli, ki so bili do sedaj opredeljeni kot posel, ki presega redno upravljanje (potrebno 75% soglasje) se s spremembo uvrščajo med posle v zvezi z rednim upravljanjem (50% soglasje). Potrebno soglasje glede gradbenih del na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, se iz 100% znižuje na več kot 75%. Hkrati se uvaja pravno varstvo preglasovanega etažnega lastnika, ki bo lahko sprejeti sklep izpodbijal v nepravdnem postopku na sodišču


6. Skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe

V namen skrajšanja postopka odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku se skrajšajo odpovedni roki za najemodajalca in za najemnika ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče.

7. Omogočeno višje zadolževanje stanovanjskih skladov

 

Skladom se z višjo stopnjo zadolževanja zagotovi zadostna sredstva za začetne investicije v pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. Ker bo višja neprofitna najemnina omogočala povrnitev investicij, se bodo potrebe po zadolževanju v prihodnje postopno zmanjševale.

8. Predkupna pravica stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji

Za učinkovito izvajanje stanovanjske politike bodo morale občine zemljišča, ki so namenjena večstanovanjski gradnji, v primeru prodaje najprej ponuditi v odkup stanovanjskim skladom, nadalje neprofitnim stanovanjskim organizacijam, šele v primeru, da se ti ne odločijo za nakup, pa drugim kupcem na trgu.

Predloge in pripombe nam lahko na  20. 8. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                      * * *

 


Ime datotke: MOP_SZ-1E__21.7.2020.doc
Velikost datoteke: 529.41 kB
Prenosov: 24x
Dodano: 21.07.2020 14:25
04.06.2020 PREDLOG PRAVILNIKA O SPREMEMBI PRAVILNIKA O METODOLOGIJI ZA DOLOČANJE NADOMESTIL ZA SLUŽNOSTI NA VODNIH IN PRIOBALNIH ZEMLJIŠČIH V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predlog Pravilnika o spremembah Pravilnika o metodologiji za določanje nadomestil za služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti Republike Slovenije.

Pravilnik se spreminja v tretjem odstavku 4. člena, in sicer določa v katerih primerih velja višina nadomestila za služnost za lokalne skupnosti. Gre za sledeče primere:

  • za gradnjo objektov javne infrastrukture, ki so namenjeni izvajanju obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ali odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in ki prečkajo vodna in priobalna zemljišča v lasti države, če gradnja brez prečenja vodnega ali priobalnega zemljišča ni mogoča,
  • za gradnjo podmorskih cevovodov z iztoki padavinskih odpadnih voda, ki so namenjeni izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
  • v primerih neodplačnega prenosa zemljišč lokalnih skupnosti v last države, katerih upravljavec je ministrstvo, pristojno za vode, in gre za gradnjo objektov komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, ki so namenjeni izvajanju obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ali odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete na priloženem obrazcu, in sicer do 12. 6. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si

* * *


Ime datotke: MOP_PREDLOG_PRAVILNIKA_O_METODOLOGIJI_ZA_DOLOCANJE_NADOMESTIL_ZA_SLUZNOSTI_JUNIJ_2020.doc
Velikost datoteke: 68.10 kB
Prenosov: 47x
Dodano: 04.06.2020 13:45