Slike - tekoči trak

Besedilo predloga Zakona je enako predlogu Zakona o debirokratizaciji, ki je bil marca 2021 vložen v Državni zbor, v njem pa so črtane nekatere določbe in ažurirani podatki o trenutnem ministru za pravosodje, potrebna preštevilčenja in ažuriranje 69. člena, ki se nanaša na že veljavne predpise, ki se z dnem začetka veljavnosti tega zakona še niso začeli uporabljati, saj je v nekaterih primerih uporaba teh zakonov že nastopila.

Cilj predloga Zakona ostaja enak, in sicer izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja.

Namen predloga Zakona je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir. Le zakonodaja, ki je najmanj obremenjujoča, izboljšuje konkurenčnost gospodarstva in odprtost trga, izboljšuje standard državljanov in povečuje transparentnost.

Predlog Zakona vsebuje vsebinske ukrepe za debirokratizacijo, ki je zapisana kot eden izmed temeljnih ciljev vlade. V prvi skop ukrepov sodijo spremembe in dopolnitve zakonov z enostavnimi rešitvami, ki ne zahtevajo sistemskih sprememb zakonodaje. V drugi sklop ukrepov sodijo prenehanja veljavnosti zakonov in na njih temelječih podzakonskih predpisov, ki se več ne uporabljajo.

Cilj predloga Zakona je prek krepitve spoštovanja načel pravne varnosti, varstva zaupanja v pravo in ter jasnosti in določnosti predpisov prečistiti slovenski pravni red ter v Republiki Sloveniji okrepiti vladavino prava. Hkrati je cilj predloga zakona na zakonski ravni udejanjiti nenapisano ustavno načelo, da Ustava posameznikom dopušča vse, česar veljavni pravni red Republike Slovenije izrecno ne omejuje ali prepoveduje, kar je mogoče le tako, da se veljavni pravni red zameji tako po svojem obsegu kot po svoji časovni veljavnosti. Končni cilj uvedbe uradnega registra je pri posameznikih utrditi občutek, da so izven obveznosti, ki jim jih nalaga veljavni pravni red, svobodni v svojem ravnanju.

Cilj predloga zakona je tudi okrepiti pomen ustavne določbe o vakacijskem roku in jo prilagoditi sodobnim razmeram informacijskega preobilja in digitalizacije. V pravu po poteku vacatio legis velja domneva, da se je vsakdo lahko seznanil s sprejetimi zakoni, tako da se na njihovo nepoznavanje nihče ne more sklicevati oziroma nepoznavanje zakona nikogar ne opravičuje v primeru kršitev zakona (Ignorantia iuris nocet). V sodobnem času, ko je zakonov neprimerno več kot včasih in se tudi hitreje spreminjajo, pa je nerealno pričakovati, da bo ta domneva ohranila svoj prvotni pomen brez pomoči sodobne informacijske tehnologije, ki posameznikom omogoča, da lahko vsak čas na spletu preverijo vsebino pravnih norm, ki jih v danem trenutku zavezujejo, to je celotnega veljavnega pravnega reda. Po drugi strani pa ima država zaradi možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, tudi pozitivno dolžnost, da s pomočjo informacijske tehnologije svojim državljanom olajša dostop in pregled nad veljavnim pravnim redom Republike Slovenije.

Cilj zakona je v pravni red uvesti mehanizme, ki bodo preprečevali nadaljnje kopičenje kategorije veljavnih predpisov, ki se ne uporabljajo, ter očistiti pravni red konzumiranih in obsoletnih predpisov za nazaj. Cilj zakona je odpraviti administrativne ovire, ki so ministrstvom doslej preprečevale slediti temeljnemu načelu debirokratizacije, ki se zasleduje tudi v tujih pravnih ureditvah, in sicer t. i. načelu »one in – one out«.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 20. 10. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so v postopek obravnave in sprejema vložili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Predlog Zakona med drugim predvideva:

• spremembo sestave sveta vrtca in šole,
• spremembo na področju napredovanja pomočnikov vzgojiteljev v naziv mentor in svetovalec,
• oblikovanje enotnega informacijskega sistema, ki bo zajemal podatke o vpisu v vrtec, vpis v osnovno in srednjo šolo, itd.

Prav tako pa predlog Zakona prinaša finančne posledice iz naslova predvidenih napredovanj, in sicer v višini 5.220.900,00€ letno za celotno državo, od tega 20.883,60€ za posamezno občino na letni ravni.

Vaše predlog, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 5. 10. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Osnutek Operativnega programa oskrbe s pitno vodo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Program je namenjen izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo in ne reševanju celotne problematike upravljanja voda oziroma pitne vode, saj določeno tematiko pokrivajo drugi predpisi in programi.

Za izvedbo operativnega programa so predvideni sledeči finančni viri:

• sredstva evropske kohezijske politike, namenjena investicijam v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo;
• sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost, namenjena investicijam v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo;
• sredstva državnega proračuna;
• sredstva občinskih proračunov;
• morebitna druga sredstva, ki jih občine pridobijo za investicije v javno infrastrukturo, namenjene oskrbi s pitno vodo.

Cilji projektov oskrbe s pitno vodo so:

• zagotoviti učinkovit sistem upravljanja z vodo s poudarkom na rabi vode;
• zagotoviti zanesljivo oskrbo s pitno vodo in zaščito vodnih virov (trajnost oskrbe, vodne količine);
• zagotoviti oskrbo s kakovostno in varno pitno vodo (zdravstveno ustrezna pitna voda);
• zagotoviti stroškovno učinkovito storitev oskrbe s pitno vodo za uporabnike;
• obnoviti zastarelo infrastrukturo, vgraditi opremo in izdelati informacijski sistem z namenom odkrivanja, nadzora in zmanjševanja vodnih izgub na področju oskrbe s pitno vodo z namenom zagotavljanja ustrezne kakovosti pitne vode in zmanjševanja vodnih izgub;
• izboljšati dostop do pitne vode in izgraditi manjkajoče vodovodne sisteme ali njihove dele na območjih poselitve, kjer je predpisana javna oskrba s pitno vodo, pa ta še ni zagotovljena. (SVRK, 2021).

Vaše predloge, mnenje in pripombe nam lahko posredujete do 17. 10. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog Resolucije o nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2021‒2028 (v nadaljevanju: NPK 2021‒2028), sprejetje katere določa Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ta se , za razliko od dosedanjih strategij, katere so se sprejemale za obdobje štirih let, sprejema za obdobje osmih let.

Glavni strateški cilji NPK 2021–2028 so:

• okrepiti vlogo kulture kot povezovalne in združevalne sile v javnem življenju, še posebej pri oblikovanju slovenske narodne identitete, domoljubne in državotvorne zavesti in družbene etike,
• zagotavljati kulturni pluralizem, svobodo izražanja in enake možnosti za ustvarjanje,
• skrbeti za slovenski jezik ter okrepiti vlogo in pomen slovenskega jezika znotraj enotnega slovenskega kulturnega prostora in v mednarodnem okolju, vključno s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu,
• skrbeti za ohranjanje in razvijanje kulturne identitete narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romsko skupnost, etnične skupine, priseljence in ranljive skupine,
• spodbuditi medresorsko povezovanje kulture, še posebej z gospodarstvom, turizmom in izobraževanjem ter zagotoviti prisotnost kulturnih vsebin znotraj politik drugih resorjev,
• zagotoviti vzpostavitev vzdržnega, učinkovitega in transparentnega sistema financiranja kulture,
• upoštevati trenutno situacijo in razvojne perspektive na področju kulturnega sektorja ter vzpostaviti pogoje za njegovo prilagodljivost na spremembe in razvoj z zmanjševanjem administrativnih ovir, izobraževanjem in usposabljanjem,
• pospešiti digitalizacijo ter uvajanje novih tehnologij in sodobnih pristopov na področju kulture,
• zagotoviti posodobitev in izgradnjo nujno potrebne javne kulturne infrastrukture,
• zaščititi in promovirati slovensko kulturno dediščino, vključno s prizadevanji za ohranjanje naravnega okolja,
• okrepiti vključenost prebivalstva v kulturno dogajanje, še posebej na področju razvijanja kulturne zavesti pri otrocih in mladini, poudarjanja kulturne vzgoje kot vseživljenjskega učenja in razvijanja ljubiteljske kulture,
• decentralizirati slovenski kulturni prostor in povečati dostopnost kulture na celotnem ozemlju Republike Slovenije in širše znotraj enotnega slovenskega kulturnega prostora – doseči večjo zastopanost kulture na regionalnem in lokalnem nivoju,
• okrepiti navzočnost kulturnih vsebin v medijih in vzpodbuditi refleksijo o kulturnih dosežkih doma in v tujini,
• okrepiti mednarodno promocijo slovenske kulture in doseči večjo prepoznavnost Slovenije in njene kulturne dejavnosti v mednarodnem okolju.

Vaše predloge, mnenje in pripombe nam lahko posredujete do 14. 10. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                       * * *

Na spletni strani portala eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, katero je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo.

S predlogom Zakona se spreminjata dva člena, in sicer 42. in 72. člen.

Namen spremembe 42. člena je poenostavitev načina vročanja upravnih odločb na način, da je to omogočeno po elektronski pošti.

S spremembo 72. člena pa se zagotavlja pravilni prenos 17. člena Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 20. 9. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                      * * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o cestah, katerega je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo in ga posredovalo v medresorsko usklajevanje.

Zakon določa in ureja:

• status in kategorizacijo javnih cest;
• enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest ter pogoje za uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, zaradi zagotavljanja enakih pogojev za varno odvijanje cestnega prometa na celotnem cestnem omrežju;
• obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje stanja javnih cest za varen in neoviran promet;
• upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih;
• ukrepe za zmanjšanje škodljivih vplivov emisij prometa.

Predlog zakona, v primerjavi s sedaj veljavnim Zakonom o cestah, na novo opredeljuje videonadzor prometa. Med novostmi predloga zakona je tudi ta, da med vzdrževalna dela v javno korist sodi tudi gradnja kolesarske poti med dvema javnima cestama, če dolžina ne presega 1 kilometer in pod pogojem, da izpolnjuje merila za enostavne gradbeno inženirske objekte, določene s predpisom o razvrščanju objektov. Prav tako določa, da se rekonstrukcije in novogradnje cest izvajajo v skladu s predpisi s področja urejanje prostora in graditev objektov.

Prav tako zakon določa obveznosti upravljavca ceste zaradi čezmerne obremenitve s hrupom. Tako bo upravljavec cest, med pasivnimi protihrupnimi ukrepi, sofinanciral del  stroškov menjave stavbnega pohištva na fasadah stavb, kjer je ugotovljena obremenitev s hrupom.

Predlog zakona med drugim več ne določa več pridobitev strokovnega mnenja za vzpostavitev avtobusnega postajališča in sestavo komisije za njegovo pridobitev.

Predlog zakona v svojem 114. členu določa tudi izdajo dovoljenja popolne zapore občinske ceste zaradi del ali prireditve, in sicer «če preusmeritev na druge javne ceste ni mogoča ali če se promet na lokalni cesti ne ustavi za več kot 30 minut oziroma zaradi zapore javne poti za več kot 60 minut«.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 2. 9. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Uredbe o izvajanju javnega najema stanovanj, katero je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Uredba v okviru izvajanja javnega najema stanovanj določa:

• pogoje in merila za najem stanovanj na trgu,
• javni razpis za najem in oddajo stanovanj v podnajem,
• postopek dodeljevanja stanovanj v podnajem,
• prednostne kategorije prosilcev,
• višino najemnine in obrabnine ter subvencioniranje najemnine,
• obseg zagotovljenih sredstev za stroške izvajanja javnega najema stanovanj,
• vsebino poročila o stroških izvajanja javnega najema stanovanj.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 15. 9. 2021 na elekronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog Uredbe o  spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020.

Uredba določa:

• pogoje za oblikovanje in postopke za izbor ter potrditev lokalnih akcijskih skupin (LAS),
• vsebino in sestavo ter obvezna poglavja strategij lokalnega razvoja (SLR),
• merila in način za izbor SLR,
• naloge LAS,
• pogoje upravičenosti,
• pogoje za izvajanje posameznih podukrepov,
• posebnosti posameznega sklada (EKSRP, ESRR in ESPR).

Uredba CLLD se spreminja zaradi:

• uskladitve z drugimi predpisi,
• povečanja sredstev za sklad EKSRP iz naslova Uredbe 2020/2220/EU in razdelitev med podukrepe 19.2, 19.3 in 19.4, uskladitve zneska sredstev ESRR,
• natančnejše ureditve pregleda ciljnih vrednosti kazalnikov v letu 2022,
• uskladitve posameznih končnih rokov za dokončanje operacij, vložitev zahtevkov za posamezen sklad in podukrep,
• uvajanja dodatnih sredstev iz sklada EKSRP za podukrep 19.2 in 19.4. za plačilo LAS v prehodnem obdobju in način razdelitve med LAS,
• ureditve vlaganja vlog za podukrep 19.3, ureditve meril za izbor,
• uvajanja višje sile in izjemnih okoliščin za sklad ESPR,
• tehničnih popravkov.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 16. 9. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                     * * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o javnem potniškem prometu, katerega je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Glavni cilji predloga zakona so:

• da se zlasti posamezna, prej ločeno obravnavana področja uredijo na enoten način in v enem zakonodajnem aktu za več vrst javnega potniškega prometa,
• vzpostavitev upravljavca za celoten javni potniški promet,
• vključitev širokega kroga deležnikov v načrtovanje in usklajevanje javnega potniškega prometa,
• vzpostavitev upravljanja mobilnosti,
• vodenje evidence podatkov, potrebnih za učinkovito upravljanje javnega potniškega prometa in zmanjšanje potovalnega časa potnikov.

Trenutna ureditev sistema integriranega javnega potniškega prometa ni zadovoljiva, zato predlog zakona ta sistem nadgrajuje in zasleduje naslednje cilje:

• dopolnitev sistema enotne vozovnice,
• integracija virov financiranja javnega potniškega prometa,
• uvedba razvejanega omrežja prevoznih storitev z vzpostavitvijo intermodalnih prestopnih točk.

 S predlogom zakona se med drugim določa ustanovitev novega upravljavca javnega potniškega prometa, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, ustanovitelj katere je Republika Slovenija. V predlogu zakona so prav tako podrobno določeni namen in splošne pristojnosti upravljavca javnega potniškega prometa. Na upravljavca javnega potniškega prometa se s predlogom zakona prenaša vrsta pristojnosti, ki so bile po dosedanji zakonodaji v domeni ministrstva, pristojnega za promet. Tako se pristojnost izvajanja postopka dodeljevanja pogodb za izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa prenese na upravljavca javnega potniškega prometa, ki skrbi za pripravo razpisov oziroma vsebine pogodb, izvede postopek oddaje storitev ter sklene pogodbo z izbranim izvajalcem.

Predlog zakona spreminja obstoječi sistem financiranja javnega potniškega prometa na način, da se na enotnem računu zbira in upravlja z vsemi viri financiranja javnega potniškega prometa, ki se za financiranje gospodarske javne službe v državni pristojnosti zagotavljajo na državni in lokalni ravni ter iz zasebnih virov. Integracijo virov financiranja javnega potniškega prometa izvaja upravljavec javnega potniškega prometa.

S predlogom zakona se pristojnost upravljanja in skrb za razvoj sistema enotne vozovnice se prenese na upravljavca javnega potniškega prometa. Enotna vozovnica se tako izda v imenu in za račun upravljavca javnega potniškega prometa. V okviru sistema enotne vozovnice je predvidena uvedba novih vrst nosilcev vozovnice, kot na primer bančne kartice, zaradi česar je potreben odstop od določb nekaterih drugi zakonov. S predlogom zakona je predvidena tudi možnost širitve sistema enotne vozovnice na druge vrste kolektivnega prevoza potnikov (npr. prevoz z žičnicami) ter na dopolnilne potniške storitve kot so uporaba storitve P+R, izposoja vozil idr

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 30. 8. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Uredbe o dejanskih rabah zemljišč, katero je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

S predlagano Uredbo, ki bo začela veljati 4. aprila 2022,  se v skladu s petim odstavkom 19. člena ZKN predpisuje:

• podrobnejše vrste dejanskih rab zemljišč, ki se vodijo v katastru nepremičnin, in vrste podrobnejših dejanskih rab zemljišč ter njihove šifre,
• razvrstitev vrst podrobnejših dejanskih rab zemljišč v podrobnejše vrste dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo v katastru nepremičnin,
• podatke, ki se prevzemajo iz matičnih evidenc dejanske rabe zemljišč, in pogoje za prevzem teh podatkov v kataster nepremičnin ter način usklajevanja poligonov različnih dejanskih rab zemljišč.

Predloge, mnenja in pripombe nam lahko posreduejte do 9. 8. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o učinkoviti rabi energije, katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Pravilnik, ki bo začel veljati 1. januarja 2022, določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za doseganje energijske učinkovitosti stavb na področju lastnosti toplotnega ovoja stavbe, tehničnih stavbnih sistemov ogrevanja, hlajenja, klimatizacije, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople sanitarne vode, razsvetljave, avtomatizacije in nadzoru TSS, zagotavljanja lastnih obnovljivih virov energije, vključno s proizvodnjo električne energije na kraju same, zagotavljanje podpore e-mobilnosti za potrebe uporabnikov stavb, v skladu z Direktivo 31/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb in Direktivo 2018/844/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 10. 9. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2021–2030 (ReNPIO 2021–2030), katero je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Izvajanje se določi z letnim programom izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: LPIO), ki ga sprejme Vlada RS. V skladu z ZIO-1 se javni interes na lokalni ravni določi v letnem programu izobraževanja odraslih, ki ga sprejme samoupravna lokalna skupnost ali več samoupravnih lokalnih skupnosti. Sredstva za uresničevanje javnega interesa se zagotavljajo iz državnega proračuna, sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih virov.

ReNPIO 2021–2030 usmerja politiko izobraževanja odraslih na nacionalni ravni in prispeva k sistemskemu urejanju področja, vključno s stabilnim financiranjem, določanjem ukrepov oziroma vsebinskih nalog za razvoj izobraževanja odraslih v državi.

Uresničevanje ReNPIO 2021–2030 je v pristojnosti ministrstev, ki so odgovorna za izobraževanje odraslih in so jim za ta namen dodeljena nacionalna sredstva. V veliki meri pa se izobraževanje odraslih sofinancira s sredstvi iz Evropske kohezijske politike in drugih evropskih skladov ter mednarodnih programov, v manjšem deležu tudi iz sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti, ki niso opredeljena v ReNPIO 2021–2030.

Lokalna samoupravne skupnosti sprejmejo LPIO, s katerim oblikujejo pogoje za izobraževanje odraslih in druge pogoje za uresničevanje vseživljenjskega učenja in kakovosti življenja prebivalcev v lokalnih okoljih. V njem opredelijo cilje in kazalnike, ukrepe, sredstva in načine spremljanja izvajanja, v skladu z nacionalnim programov izobraževanja odraslih.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 18. 8. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokarcija smo zasledili objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pooblastilih in nalogah policije.

Med cilji predloga Zakona je navedeno:

1. uskladitev določb s pravnim redom Evropske unije,

2. ureditev avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic v javnem prometu v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-152/17-30,
   Predlaga se sprememba uporabe sistemov za avtomatizirano prepoznavo registrskih tablic, s katero se zagotavlja, da bi policisti v prometu »prepoznali« večje število voznikov in vozil, ki zaradi varnosti ostalih udeležencev ne bi smeli biti udeleženi v prometu, kar bi pozitivno vplivalo na prometno varnost in prispevalo k učinkovitejšemu odkrivanju kaznivih dejanj na posameznih segmentih domače in čezmejne kriminalitete.

3. učinkovitejše delovanje policije pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz njenih temeljnih zakonskih dolžnosti,
   S predlogom zakona se določa možnost, da bi policija na območju kritične infrastrukture in varnostno tveganih območjih uporabljala stacionarna tehnična sredstva za video in avdio snemanje z namenom preprečevanja in dokazovanja prekrškov ter kaznivih dejanj. Posnetki, ki ne bodo uporabljeni za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter identificiranje kršiteljev in storilcev, se bodo brisali najpozneje v 45 dneh od njihovega nastanka, kar je primerljivo roku hrambe posnetkov v evidenci posnetkov policijskih postopkov in določenih javnih zbiranj.

Z namenom krepitve sodelovanja z organi samoupravnih lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v samoupravni lokalni skupnosti, se na varnostno tveganih območjih predvideva pisno soglasje samoupravne lokalne skupnosti pri uporabi zgoraj navedenih tehničnih sredstev ter časovna zamejenost uporabe navedenih sredstev (za obdobje enega meseca, ki se lahko s soglasjem samoupravne lokalne skupnosti vsakič podaljša še za en mesec). Obvestilo o uporabi tehničnih sredstev bo objavljeno na spletnih straneh policije in samoupravne lokalne skupnosti, s čimer se zagotavlja obveščanje javnosti in krepi preventivna vloge policije.

4. nadgradnja normativnega okvirja posameznih določb na področju opravljanja policijskih nalog in izvajanja policijskih pooblastil,
5. natančnejša ureditev posameznih mehanizmov nadzora nad delom policije.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 2. 9. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o oskrbi s toploto.

Zakon ureja pogoje za zagotavljanje oskrbe s toploto iz distribucijskega sistema in  plini iz  distribucijskega sistema, ki ni povezan s prenosnim ali drugim distribucijskim sistemom plina v Republiki Sloveniji.

Zakon v 4. členu  določa, da se »dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije plinov opravlja kot gospodarska javna služba, kadar je trajna in nemotena oskrba s toploto in plini v javnem interesu zaradi zagotavljanja javnih potreb.«

Nadalje 5. člen opredeljuje, da pogoje in način opravljanja javne gospodarske službe določi občina. Ta lahko distributerju z odlokom podeli izključno pravico opravljanja gospodarske javne službe distribucije toplote ali plinov na območju občine ali njenem delu. Prav tako se z odlokom določi tudi natančen prostorski obseg distribucijskega območja za opravljanje gospodarske javne službe. Najkasneje pet dni po sprejetju odloka, občina o tem obvesti Agencijo za energijo.

6. člen določa postopek odločitve očine glede tržne distribucije. Distributer mora za izvajanje tržne dejavnosti distribucije toplote in plinov predhodno pridobiti soglasje občine, na območju katere se bo dejavnost izvajala. Občina bo o izdaji soglasja morala odločiti v roku treh mesecev od prejema popolne vloge.

26. člen predloga Zakona določa priključitev na distribucijski sistem. Distributer, ki izvaja gospodarsko javno služba odloča o soglasju za priključitev, in sicer po javnem pooblastilu v upravnem postopku. O pritožbi zoper odločbo za odloča župan.

V primeru priključitve na lastniški distribucijski sistem (31. člen), pa o soglasje na priključitev tega sistema odloča občina, in sicer izda soglasje za priključitev v primeru, da ni zagotovljena gospodarska javna služba.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko na posredujete do 31. 8. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o katastrskih občinah, katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Pravilnik nadomešča sedanji Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin, sprejeti pa ga je treba zaradi zagotovitve usklajenosti novega Zakona o katastru nepremičnin (ZKN).

Pravilnik določa šifre in imena katastrskih občin v Sloveniji. Katastrske občine, ki so na dan uveljavitve ZKN vpisane v zemljiškem katastru, se v katastru nepremičnin vodijo še naprej – ne ustanavlja se novih katastrskih občin, obstoječe katastrske občine se ne ukinjajo, njihova imena se ne spremenijo.

V pravilniku je določen tudi način spreminjanja mej območij in imen katastrskih občin, ki se praviloma ne spreminjajo, Geodetska uprava Republike jih spremeni le izjemoma, razlogi za spremembo pa so določeni v ZKN.

Vaše predloge, menja in pripombe nam lahko posredujete do 29. 7. 2021 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o načinu označevanja javnih cest ter o evidencah o javnih cestah in objektih na njih, katerega je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Pravilnik ureja:

• način označevanja stacionaže cestnih odsekov ter objektov na javnih cestah;
• vodenje evidenc o javnih cestah in objektih na njih ter način zbiranja tehničnih in drugih podatkov za te evidence;
• vsebino evidenc in razpolaganje s podatki iz evidenc o javnih cestah in objektih na njih;
• pripravo poročila za Evropsko komisijo o izdatkih za javne ceste ter o uporabi cest.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 15. 7. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predlog Resolucije o dopolnitvah Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030, ki se dopolnjuje z novim poglavjem »Javne službe varstva okolja«.

V novem poglavju so, na podlagi opredeljenega stanja in izzivov, določeni cilji glede izvajanja javnih služb varstva okolja in usmeritve za razvoj njihovega izvajanja ter ukrepi, ki bodo skladno z usmeritvami podprli doseganje ciljev.

Zakon o varstvu okolja in podzakonski predpisi pa urejajo sistem javnih služb varstva okolja in jih delimo na:

1. obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja:

• ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje,
• sežiganje komunalnih odpadkov,
• ravnanje z živalskimi odpadki, ki so po predpisih na področju veterinarstva stranski živalski proizvodi kategorije 1 in 2 in
• zbiranje, predelava ali odstranjevanje določenih vrst drugih odpadkov;

2. obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja:

• oskrba s pitno vodo,
• odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
• zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
• obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,
• odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in
• urejanje in čiščenje javnih površin.

Pri načrtovanju in izvajanja javnih služb varstva okolja se bo sledilo sledečim ciljem:

1.    izvajanje javnih služb varstva okolja bo podpiralo doseganje okoljskih ciljev,  

2.   izvajanje javnih služb varstva okolja bo učinkovito in ne bo bremenilo uporabnikov bolj kot v primerljivih evropskih državah,

3. zagotovljeno bo vzdržno financiranje izgradnje manjkajoče infrastrukture z uporabo sredstev kohezijskih skladov in sklada za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost.

Med usmeritvami za razvoj javnih služb je tako predvideno, da bo treba zagotoviti izgradnjo nove infrastrukture ter vzdrževanje in obnavljanje obstoječe zaradi doseganja ciljev vodne direktive in direktive o odvajanju in čiščenju. Novo infrastrukturo je treba zagotoviti za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih, kjer to še ni zagotovljeno.

Zagotoviti je treba infrastrukturo za energetsko izrabo nereciklabilnih in za odlaganje neprimernih ostankov obdelave komunalnih odpadkov ter drugo manjkajočo infrastrukturo za ravnanje s komunalnimi odpadki. To infrastrukturo bo treba umestiti v državne programske dokumente, ki bodo podlaga za porabo sredstev kohezijske politike in politike okrevanja in odpornosti.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 11. 7. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, katerega je pripravilo Ministrstvo za javno upravo.

Med drugim se dopolnjuje 3.a člen, v katerem so opredeljeni izrazi, uporabljeni v besedilu zakona – raziskovalni podatki, dinamični podatki in nabori podatkov velike velikosti. Izraz dinamični podatki tako opredeljuje podatke v digitalni obliki, ki se pogosto ali v realnem času posodabljajo. To so lahko zlasti podatki o okolju, prometu, satelitskimi podatki, meteorološkimi podatki ter podatki, ustvarjenimi s senzorji, pri katerih sta pogoj za ekonomsko vrednost takojšna razpoložljivost in njihovo redno posodabljanje. Tovrstne podatke naj bi organi javnega sektorja ali javna podjetja dala na razpolago praviloma takoj, ko so zbrani.

Spreminjata se tudi prvi in tretji odstavek 34.a člena, ki opredeljuje ceno in druge pogoje glede ponovne uporabe informacij. Do sedaj je veljalo, da lahko organ za ponovno uporabo podatkov zaračuna mejne stroške, ne sme pa zaračunati cene. Nov predlog pa določa, da organ za ponovno uporabo podatkov ne sme pa zaračunati cene, lahko pa zaračuna mejne stroške, ki nastanejo zaradi reprodukcije, zagotavljanja in razširjanja podatkov in pa tudi zaradi anonimizacije osebnih podatkov in ukrepanja za varovanje zaupnih poslovnih informacij.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 21. 7. 2021na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS).

Tako se med drugim spreminja 9. člen predloga zakona, ki opredeljuje zastopanje agrarne skupnosti. S predlogom se zakonsko pooblastilo za zastopanje članov agrarne skupnosti v uradnih postopkih razširi tudi na davčne postopke, vezane na posle upravljanja premoženja, predvsem nepremičnega premoženja v skupni lastnini ali solastnini njenih članov, kot jih določa ZAgrS. S tem se predsedniku agrarne skupnosti podeljuje status zakonitega zastopnika tudi za potrebe izvajanje davčne zakonodaje, kar pomeni, da lahko predsednik agrarne skupnosti v vseh postopkih, kjer se z davčnimi predpisi nalagajo obveznosti in pravice davčnim zavezancem, članom agrarne skupnosti, vezano na posle upravljanja premoženja v okviru agrarnih skupnosti, nastopa v njihovem imenu in za njihov račun.

Na podlagi predlagane spremembe bo predsednik agrarne skupnosti v primerih, kjer se davčna obveznost, vezana na pasivne posle upravljanja, navezuje na vse člane kot skupnost in davčni predpisi tem podeljujejo neke procesne pravice, v imenu vseh članov izvajal procesna dejanja (na primer vlaganje napovedi za odmero davka na promet nepremičnin, napovedi dohodka iz kapitala ali dohodka iz oddajanja nepremičnin v najem) ter se obravnaval kot zastopnik tudi za potrebe vročanja odločb, vlaganja pritožb itd. S tem bo olajšano izvajanje teh postopkov v zvezi z agrarnimi skupnostmi, prav tako pa se s tem bolj transparentno ureja pravice in obveznosti ter nenazadnje na enostaven način omogoči, da se bo lahko tudi obveznosti pokrilo enotno, torej s skupnega računa agrarne skupnosti.

Dopolnjuje se tudi 12. člen zakona, katerega dopolnitev bo omogočala, da bodo agrarne skupnosti odprle fiduciarne račune. Namreč agrarne skupnosti poročajo, da imajo v praksi težave z odpiranjem transakcijskih računov, saj nimajo opredeljenega pravnoorganizacijskega statusa. Zato se predlaga se, da se v zakonu določi podlaga za odprtje fiduciarnega računa agrarne skupnosti. To je transakcijski račun, ki ga odpre imetnik v svojem imenu, a za račun ene ali več tretjih oseb.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 10. 7. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si. 

* * *

na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o načinu vpisa in izbrisa upravljavcev v kataster nepremičnin.

Prijava za vpis upravljavca v kataster nepremičnin se vloži pri Geodetski upravi RS.

Predlog Pravilnika v svojem določa, da se upravljavci vpisujejo le na parcele in dele stavb, ki so v lasti države ali občine. Če pride do sprememb lastništva, pa Geodetska uprava RS izvede izbris upravljavca iz katastra nepremičnin po uradni dolžnosti. 

Predlog pravilnika določa, da se bo ta začel uporabljati s 4. 4. 2022.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do vključno 28. 6. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o plačilnih  in spremljajočih javnofinančnih storitvah, katerega je pripravilo Ministrstvo za finance.

Predlog tega zakona v celoti nadomešča veljavni Zakon o plačilnih storitvah za proračunske uporabnike (v nadaljevanju: ZOPSPU-1), ki ureja naloge in organizacijo Uprave RS za javna plačila (v nadaljevanju: UJP) ter vodenje Registra proračunskih uporabnikov in plačilne storitve, ki jih UJP izvaja za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter druge pravnoorganizacijske oblike (npr. ožje dele občin, ki so pravne osebe, samoupravne narodnostne skupnosti, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ipd.), ki glede na način ustanovitve, dejavnost in vire financiranja izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa proračunskega uporabnika.

Pri izvajanju ZOPSPU-1 se je izkazalo, da naslov in normativno področje navedenega zakona ne ustrezata dejanskemu stanju in potrebam uporabnikov storitev, ker UJP poleg standardnih plačilnih storitev opravlja tudi širok spekter specializiranih strokovnih nalog oziroma storitev za potrebe proračunskih uporabnikov, proračunov, upravljavcev sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občin (v nadaljnjem besedilu: EZR), nadzornikov javnofinančnih prihodkov, nosilcev javnih pooblastil in vzdrževanja celovitega ter enotnega sistema obdelave podatkov za proračunske, davčne, statistične, analitične in druge namene, vezane predvsem na spremljanje izvrševanja proračunov, nadzor proračunskih izplačil in vplačil ter za izvajanje upravljanja denarnih sredstev sistema EZR, kot tudi naloge, vezane na vodenje Registra proračunskih uporabnikov in storitve na področju elektronskega poslovanja, zlasti v zvezi z izmenjavo računov in priloženih dokumentov v elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: e-računi). Poleg tega med uporabnike storitev UJP sodijo tudi fizične in pravne osebe, ki nimajo statusa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika.

V primerjavi z obstoječim ZOPSPU-1, ki je podnormiran in v katerem je večina nalog in storitev zgolj taksativno našteta, predlog zakona podrobneje ureja posamezne naloge in storitve UJP po posameznih vsebinsko oziroma funkcionalno povezanih sklopih in poglavjih. Med nova poglavja sodijo določbe, ki urejajo negotovinska plačilna mesta, plačevanje, razporejanje in poročanje o obveznih dajatvah, opravljanje izvršb na denarna sredstva obveznost poročanja o plačilih iz naslova pogodb, sklenjenih po izvedenem postopku javnega naročanja ipd.

Predlog zakona omogoča, da poleg proračunskih uporabnikov lahko plačilne in spremljajoče javnofinančne storitve UJP uporabljajo tudi fizične osebe in pravne osebe zasebnega prava, kadar so te storitve potrebne za plačilo, prejem, razporejanje, nadzor ali upravljanje javnofinančnih sredstev ali za zagotavljanje preglednosti poslovanja z javnofinančnimi sredstvi ali za ločeno evidentiranje namenskih javnofinančnih sredstev ali za druge namene in v skladu s pogoji, določenimi v tem ali drugem zakonu.

Predlog zakona omogoča prehod UJP na popolno digitalno poslovanje na področju vodenja Registra proračunskih uporabnikov prek spletnega sistema UJP in v ta namen vsebuje določbe, ki urejajo vlaganje vlog strank v postopku v elektronski obliki ter elektronsko vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov UJP.

Kot novost se uvaja obveznost poročanja naročnikov o plačilih iz naslova pogodb s področja javnega naročanja, ki se bo izvajalo mesečno prek spletne aplikacije UJP. Zbrane podatke bo uporabljalo Ministrstvo za javno upravo za analitične in druge namene, vezane na upravljanje portala javnih naročil in dostop do informacij javnega značaja.

Namen digitalnega poslovanja je odprava administrativnih bremen in zmanjšanje stroškov UJP, vezanih na ročno obdelavo in hrambo dokumentarnega gradiva v fizični obliki. Vsi proračunski uporabniki pri uporabi plačilnih storitev UJP (aplikacija UJPnet) uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila, zato uvedba digitalnega poslovanja na področju Registra proračunskih uporabnikov ne bo povzročala dodatnih stroškov ali administrativnih obremenitev. Kvalificirana digitalna potrdila so javnim uslužbencem in proračunskim uporabnikom na voljo brezplačno.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 22. 6. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov, katerega je pripravilo Ministrstvo za finance.

S predlogom zakona se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/55/EU tako, da se bo zakon uporabljal za e-račune, ki so izdani v skladu z  obstoječim slovenskim standardom e-SLOG, in hkrati tudi za druge oblike e-računov, če so skladne z evropskim standardom za izdajanje e-računov in katero koli od sintaks s seznama, ki sta določeni v vsakokratnem izvedbenem sklepu Evropske komisije, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2014/55/EU.

Gre za e-račune, ki jih na podlagi pogodb in naročilnic za izvedbo javnega naročila ali drugih aktov, sklenjenih na podlagi oddanih javnih naročil ali koncesijskih pogodb ali pogodb o javno-zasebnem partnerstvu, prejmejo proračunski uporabniki in osrednji nabavni organi ter subjekti, ki izpolnjujejo pogoje za status naročnika, določeni v  ZJN-3 in v področnih zakonih, ki urejajo podeljevanje koncesij in javno-zasebno partnerstvo (v nadaljnjem besedilu: naročniki).

Besedilo zakona je oblikovano tako, da velja obveznost prejemanja in obdelave e-računov, če so izdani v skladu z evropskim standardom za izdajanje e-računov, za vse kategorije naročnikov, ki morajo izvajati javna naročila po navedenih predpisih EU in področnih zakonih Republike Slovenije.

Predlog zakona ureja tudi vzpostavitev in vodenje enotnega nacionalnega registra prejemnikov in izdajateljev e-računov in e-dokumentov ter ponudnikov e-poti, ki ga bo vodila Gospodarska zbornica Slovenije.

S predlogom Zakona se obveznost izmenjave e-računov razširja na vse gospodarske subjekte in njihova medsebojna obligacijska razmerja. To pomeni, da morajo poslovni subjekti izdajati drugim poslovnim subjektom izključno e-račune. Sedaj ta obveznost velja  za poslovne subjekte, ki vstopajo v obligacijska razmerja s proračunskimi uporabniki oziroma naročniki.

Predlog zakona ureja tudi postopek potrjevanja e-računa pri davčnem organu ter hrambo podatkov in e-računov.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 22. 6. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o gostinstvu, katerega je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in posredovalo v medresorsko usklajevanje.

Predlog Zakona med drugim podrobneje opredeljuje kratkoročno oddajanje nastanitev turistom v lastnih ali najetih stanovanjih ali hišah. Tako se ta dejavnost lahko izvaja za goste, ki v nastanitvi bivajo do 90 dni naenkrat, občina pa lahko sprejeme akt, s katerim za določeno časovno obdobje ali za določeno območje dovoli izvajanje dejavnosti. Izvajalec te vrste dejavnosti bo moral, ob vpisu v register nastanitvenih obratov na AJPES, predložiti tudi soglasja solastnikov etažne lastnine.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posreduje do vključno 14. 6. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

V javno razpravo je bil poslan predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, katerega je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Cilj predloga zakona je povečevanje otrokovih koristi in izboljšanje položaja otrok s spodbujanjem družin, da obiskujejo osnovno šolo in nadaljujejo  izobraževanje.

S predlogom Zakona se uvaja avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki, in sicer se enemu od staršev otroški dodatek za otroka izplačuje v naravi tri mesece, v kolikor Inšpektorat RS za šolstvo in šport po uradni dolžnosti obvesti pristojni center za socialno delo o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole. To bo veljalo tudi za primere, ko obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialno ekonomska varnost otroka. V tem primeru bo šlo za plačilo konkretnih dobrin na podlagi naročilnice, za plačila posameznih računov in podobno. Sedaj mora CSD v vsakem primeru posebej izvesti ugotovitveni postopek.

S predlog Zakona pa se višina otroškega dodatka zniža za 33 odstotkov, v primeru ko otrok po zaključku osnovnošolskega izobraževanja ne nadaljuje z izobraževanjem v srednješolskih programih, s katerimi pridobi višjo raven izobrazbe ali pa višjo raven kvalifikacije po postopkih pridobivanja kvalifikacije. 

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 14. 6. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in ga posredovalo v javno razpravo.

S predlogom Zakona se predlaga:

1. postopna ločitev družinske politike od socialnega varstva  - neupoštevanje premoženja, spremembe pri upoštevanja pravic iz javnih sredstev kot dohodek, dvig meje za upravičenost do državne štipendije;
2. spremembe pri upoštevanju in načinu upoštevanja dohodkov pri letnih pravicah iz javnih sredstev - upoštevanje bolj realnega materialnega položaja, kadrovske štipendije ter dohodki dijakov in študentov v višini do bruto minimalne plače se ne upoštevajo.

Namen predloga je:

1. poenostaviti postopke odločanja pravicah iz javnih sredstev;
2. zagotoviti lažje in učinkovitejše odločanje o pravicah iz javnih sredstev;
3. zagotoviti informativni izračun za letne pravice iz javnih sredstev, kar bo razbremenilo centre za socialno delo izdaje odločb o denarnih dajatvah ter omogočilo večjo usmeritev v delo s strankami in delom na terenu (nudenje pomoči osebam v osebni in ekonomski stiski).

Predlog prinaša tudi razbremenitev strank, saj upravičencem do varstvenega dodatka ne bo več treba vlagati vlog za podaljšanje pravice.

Ob predpostavki, da bo zakon pričel veljati s 1. 1. 2022, bo ta prinesel nove obremenitve za proračune občin v letih 2022 in 2023, in sicer za vsako leto posebej v skupni višini 1,64 mio evrov letno, in sicer za:

1. subvencije najemnine - dodatna obremenitev v višini 1 mio evrov,
2. znižanega plačila vrtca - dodatna obremenitev v višini 0,64 mio evrov.

Za državni proračun pa prinaša sledeč obremenitve::

1. otroškega dodatka: skupaj dodatna obremenitev v višini 1,4 mio evrov,
2. denarne socialne pomoči: skupaj prihranek v višini 0,14 mio evrov,
3. varstvenega dodatka: prihranek v višini 0,005 mio evrov,
4. državne štipendije: skupaj dodatna obremenitev v višini 16,44 mio evrov,
5. subvencije najemnine: dodatna obremenitev v višini 0,85 mio evrov,
6. znižanega plačila vrtca: prihranek v višini 0,085 mio evrov,
7. subvencije malice za učence in dijake: v pripravi,
8. subvencije kosila za učence: v pripravi,
9. pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev: v pripravi.

Vaše predloge, mnenje in pripombe nam lahko posredujete do vključno 14. 6. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                      * * *

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katerim se predlaga vzpostavitev ciljanih spodbud za delo.

Namesto dodatka za delovno aktivnost, ki se všteva v prag za pridobitev denarne socialne pomoči, se tako določajo spodbude v obliki neupoštevanja dohodka iz delovne aktivnosti. Spodbude se izenačujejo za oba partnerja, za brezposelne osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoči ter opravljajo prostovoljna dela ali volontersko pripravništvo, pa se uvaja dodatek za aktivnost. Namen tega je hitrejša aktivacija upravičencev do denarne socialne pomoči in zagotavljanje višje socialne varnosti posameznikov oziroma celovita obravnava posameznika z namenom, da se mu v primeru stiske in socialne ogroženosti pomaga preživeti in ga hkrati usposobi tako, da je čim prej sposoben ponovno prevzeti svojo »primarno obveznost«, tj. zagotavljati dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov.

Predlagajo se tudi spremembe pri:

1. spodbudah za delo in poenostavitvi postopka odločanja na CSD,
2. upoštevanju nepremičnin,
3. krivdnih razlogov,
4. spremembe pri izplačevanju DP v funkcionalni obliki,
5. višini izredne denarne socialne pomoči, ki jo upravičenec lahko prejme v enem koledarskem letu,
6. hramba podatkov in dokumentov iz zbirke podatkov o DP in VD.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 14. 6. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Za sodelovanje se že vnaprej zahvaljujemo.

Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe in ga posredovalo v javno razpravo.

Z Zakonom o finančni razbremenitvi občine je plačilo izvajanja mrliško pregledne službe prešlo na državo, zato je moralo pristojno ministrstvo pristopiti k pripravi pravilnika, ki v svojem 3. členu za plačnika navedenih storitev določa Ministrstvo za zdravje.

4. člen predloga Pravilnika določa nalogo občini, in sicer, da le-ta na svoji spletni strani objavi seznam mrliških preglednikov z navedbo kontaktnih podatkov.

14. člen predloga Pravilnika opredeljuje zagotavljanje mrliških pregledov in obdukcij v primerih neznanega prebivališča. Izvedba storitve ostaja na občinah, ki bodo Ministrstvu za zdravje izstavile račun s potrebno dokumentacijo ter tako dobile povrnjena sredstva.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 8. 6. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokarcija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o vrstah in vsebini potrdil iz katastra nepremičnin in registra naslovov (V nadaljevanju: Pravilnik), katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Pravilnik določa sedem vrst potrdil. Tri vrste potrdil so namenjene prikazovanju grafičnih podatkov katastra nepremičnin, in sicer:

• grafični prikaz nepremičnine,
• grafični prikaz gradbene parcele,
• grafični prikaz območja stavbne pravice ali območja služnosti.

Štiri vrste potrdil pa so namenjene izpisu opisnih podatkov iz katastra nepremičnin, in sicer so to:

• potrdilo o podatkih o nepremičnini, na katerem ni osebnih podatkov fizičnih oseb,
• potrdilo o podatkih o nepremičnini z osebnimi podatki,
• seznam nepremičnin enega lastnika,
• zbirni podatki o nepremičninah.

Zadnjih treh potrdil ne more pridobiti vsak. Lahko jih pridobi oseba za nepremičnine v svoji lasti ali za nepremičnine, ki jih ima v upravljanju. Lahko jih pridobijo tudi državni organi za izvajanje uradnih nalog, druge osebe pa samo, če tako določa zakon. 

O podatkih iz evidence državne meje in registra prostorskih enot GURS ne bo izdajal posebnih potrdil, saj gre za javno dostopne evidence, v katere lahko vsakdo brezplačno vpogleda. Vlagatelju, ki bi želel pridobiti potrdilo iz evidence državne meje ali registra prostorskih enot, bo GURS izdal potrdilo po ZUP, ki določa, da:

• izdajajo državni organi (geodetska uprava) potrdila o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco,
• morajo biti potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, v skladu s podatki uradne evidence.

S tem Pravilnikom določena potrdila izkazujejo trenutno stanje vpisanih podatkov katastra nepremičnin in registra naslovov. Izdana potrdila imajo dokazno moč javne listine po 179. členu ZUP.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko n posredujete do 4. 6. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (Uredba), katero je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

S predlogom Uredbe se v slovenski pravni red prenaša določbe Direktive (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (v nadaljnjem besedilu: Direktiva (EU) 2019/904).

S predlogom Uredbe se ureja cilje in ukrepe za posamezne plastične izdelke za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko ter cilje in ukrepe za odpadke, ki nastanejo iz teh proizvodov. Skupen cilj pa je zmanjšanje onesnaževanja okolja z odpadki iz teh proizvodov ter smotrna zasnova in raba teh proizvodov.

Za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki ne bodo prepovedani, se določajo različni ukrepi. Tako bo za te proizvode predpisan sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (sistem PRO). Za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki so embalaža, se uporablja predpis, ki ureja embalažo in odpadno embalažo. V okviru PRO pa je v skladu s predlogom te uredbe za proizvajalce teh proizvodov določena obveznost plačila stroškov ozaveščanja, stroškov zbiranja odpadkov teh proizvodov, ki se zavržejo v javne sisteme za zbiranje odpadkov, vključno s tistimi, ki so povezani z infrastrukturo in njenim delovanjem, ter naknadnega prevoza in obdelave teh odpadkov in stroške čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti, ki izvirajo iz teh proizvodov ter naknadnega prevoza in obdelave teh smeti.

Uredba tako 4. členu določa nacionalni cilj zmanjšanja plastičnih lončkov za pijače in plastičnih posod za živila za enkratno uporabo ter ukrepi za dosego tega cilja. Za zmanjšanje porabe teh plastičnih proizvodov so sprejeti ukrepi tako za proizvajalce teh proizvodov, kot tudi za organizatorja prireditev, upravljavce aparatov za tople in hladne napitke, in ukrepi za ponudnika pijače in hrane ter druge osebe, ki lahko s kakršnimi koli ukrepi prispevajo k zmanjšanju uporabe navedenih proizvodov.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si do vključno 16. 6. 2021.

* * *

Predlog Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2) je pripravilo Mininstrstvo za finance, katerega cilj je odprava pomanjkljivosti ZHKO-1 in prenos določb Direktive (EU) 2019/2162.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, katerega je pripravilo Ministrstvo za finance in ga posredovalo v medresorsko usklajevanje.

S predlogom Zakona se želi doseči predvsem administrativna poenostavitev izpolnjevanja davčnih obveznosti za davčne zavezance in administrativna razbremenitev tako davčnih zavezancev kot tudi davčnega organa ter podpora pri zasledovanju okoljevarstvenih vidikov.

S predlogom Zakona se spodbuja nabava motornih vozil brez izpusta ogljikovega dioksida skozi pravico do odbitka DDV od nabave takih vozil. S tem se bo uresničevala vizija udejanjanja vse večjega dela potniških kilometrov na alternativna goriva. Pri tem gre za doseganje ciljev povezanih s postopkom razogljičenja prometa v Sloveniji in udejanjanja zavez Slovenije v zvezi s spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja okolja.

Predlog Zakona, s ciljem poenostavitev in administrativnih razbremenitev tako za davčne zavezance kot davčni organ, prinaša sledeče spremembe:

• ukinja se obveznost predhodne priglasitve oseb, ki niso osebe javnega prava, glede uporabe oprostitve po 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1;
• davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, se ne bo več treba identificirati za namene DDV v Sloveniji, če bo opravljal le dobave blaga in storitev, ki so obdavčene v Sloveniji, prejemnikom blaga in storitev, ki so v Sloveniji identificirani za namene DDV in so s predlogom zakona določeni kot plačniki DDV;
• račun se v papirni obliki izroči kupcu le na njegovo zahtevo;
• vsebina obračuna DDV se dopolnjuje z dodatnimi obveznimi vsebinami obračuna DDV;
• ukinja se obveznost davčnih zavezancev, ki prvič predlagajo obračun DDV, da prvemu obračunu DDV predložijo seznam prejetih in izdanih računov, ki so podlaga za sestavo obračuna DDV;
• poenostavitev delovanja sistema DDV za kmete z ukinitvijo praga za obvezen vstop kmetov v sistem DDV z ohranitvijo možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila ali prostovoljnega vstopa v sistem DDV. Za davčni organ pa rešitev pomeni razbremenitev glede preverjanja obsega katastrskega dohodka in obdavčljivih subvencij in posledičnega identificiranja kmetov za DDV po uradni dolžnosti.

Predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 30. 4. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril, katerega je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.

S predlogom Pravilnika se ureja:

• način razpolaganja z darili,
• določanje vrednosti daril,
• vodenje in vsebino  seznama daril, ki jih v zvezi z opravljanjem funkcije, ali javne službe, ali v zvezi s svojim položajem prejemajo uradne osebe,
• druga izvedbena vprašanja v zvezi s prepovedmi, omejitvami in dolžnostmi uradnih oseb pri sprejemanju daril.

Tako predlog Pravilnika v 3. členu določa, da »prejemnik ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem dela, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti.« Enako velja za družinske člane prejemnika.

Prejemnik darila bo moral v primeru sprejema le-tega, izpolniti obrazec za evidentiranje prejetega darila in ga izročiti za to določeni osebi kjer opravlja delo. Na njegovo zahtevo mu bo izdano pisno potrdilo o izročitvi darila.

O prejetih darilih se vodi seznam daril, ki se vodi za obdobje koledarskega leta in se hrani pet let od zaključka leta, ko je seznam nastal.

11. člen predloga Pravilnika, določa, da vsak subjekt javnega sektorja določi eno ali več oseb, ki bodo odgovorne za pravilno vodenje seznamov daril.

Subjekti javnega prava bodo morali Komisiji za preprečevanje korupcije, najkasneje do 31. marca za preteklo leto, prek elektronskega obrazca, posredovati sezname prejetih daril.

Predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 5. 5. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

 * * *

Za sodelovanje se že vnaprej zahvaljujemo.

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zelenem javnem naročanju.

S spremembo uredbe se v slovenski pravni red prenaša del Direktive o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (Direktiva (EU) 2019/1161) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019, ki je nadomestila predhodno Direktivo 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz.

Direktiva nalaga državam članicam, da v dveh referenčnih obdobjih dosežejo nacionalne deleže čistih in brezemisijskih vozil v javnem naročanju. Države članice morajo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, uveljaviti do 2. avgusta 2021.

S spremembo uredbe pa se razširja tudi nabor stavb, ki so zajete v obstoječem predmetu »Projektiranje in izvedba gradnje stavb«, in sicer dodatno na stavbe splošnega družbenega pomena (CC-SI 126) in stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (CC-SI 113).

V prilogi 2, ki jo najdete v nadaljevanju predloga Uredbe, so opredeljeni cilji in pogoji na področju javnega naročanja čistih in brezemisijskih vozil za cestni prevoz.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 13. 5. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                             * * *

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog Zakona o elektronskih komunikacijah in ga poslalo v medresorsko usklajevanje.

Razlog za pripravo predloga zakona je dejstvo, da je bila konec decembra 2018 sprejeta Direktiva (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (Direktiva 2018/1972/EU), ki spreminja obstoječ regulativni okvir Evropske unije (EU) za področje elektronskih komunikacij, z rokom za prenos do 21. decembra 2020. Področje elektronskih komunikacij je v Republiki Sloveniji urejeno z Zakonom o elektronskih komunikacijah  (v nadaljevanju: ZEKom-1) iz leta 2012. Zaradi kompleksnosti in obsežnosti sprememb, ki jih prinaša spremenjen regulativni okvir, se predlaga sprejem novega sistemskega zakona o elektronskih komunikacijah in ne morebitne zakonske novele.

Tako se na področju gradnje omrežij v pretežni meri ohranjajo določbe novele ZEKom-1 iz leta 2017 (ZEKom-1C), s katero je bila v pravni red RS prenesena Direktiva 2014/61/EU. Zaradi vključenosti vidika elektronskih komunikacij že v fazi prostorskega načrtovanja, se ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije, določi za državnega nosilca urejanja prostora. S tem se bodo znižali stroški gradnje in obremenilni vpliv na okolje. Pristojnost za izdajo gradbenih dovoljenj za komunikacijske objekte, za katere je v skladu s predpisi potrebno gradbeno dovoljenje, se prestavlja z upravnih enot na ministrstvo, pristojno za gradbene zadeve (10. člen).

Zaradi večje jasnosti in pravne varnosti se vzpostavlja pravna podlaga za sprejem splošnega akta, s katerim bo agencija določila, kaj šteje za dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo oziroma določila izjeme od obveznosti položitve prazne kabelske kanalizacije za primere, ko naložitev obveznosti investitorju ne bi bila sorazmerna glede na predvidene koristi. V primeru gradnje z javnimi sredstvi se v javnem razpisu lahko določijo drugačne zahteve glede položitve dovolj zmogljive proste kabelske kanalizacije (12. člen).

Določa se varovalni pas sistemov elektronskih komunikacij, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na delovanje elektronskega komunikacijskega omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.

Je pa na področju razlastitev in omejitve lastninske pravice, zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti skupne gradnje, dodana določba, v skladu s katero je v primeru ustanovitve služnosti na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti obvezna sestavina pogodbe o ustanovitvi služnosti tudi določilo o dopustnosti skupne gradnje s strani drugega operaterja omrežja, vendar samo na isti trasi in ob plačilu nadomestila za služnost.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 23. 4. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Vlada RS je v državnozborski postopek sprejema posredovala Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, katerega je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP).

S predlogom Zakona se:

• poenostavlja administrativne postopke za izvajanje ukrepov kmetijske politike,
• predpisuje obvezno naročanje ekoloških živil in živil iz shem kakovosti pri javnem naročanju,
• določa načine prodaje kmetijskih pridelkov in živil ter sledljivost porekla,
• pravno ureja poslovna razmerja v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi,
• določa, da se v okviru zagotavljanja informacij o poreklu živil na računu navaja tudi porekloživila,
• na novo uvaja možnost prijave nedovoljenih ravnanj,
• dopolnjuje in ureja se evidence s področja kmetijstva

Priloge k predlogu Zakona so na voljo v nadaljevanju:

• Priloga 1
• Priloga 2
• Priloga 3
• Priloga 4

Na MKGP so pripravili tudi spremljajoče podzakonske akte, in sicer:

• Pravilnik o načinu vsebini in način vodenja evidenci zbirke podatkov o emisijah in odvzemnih toplogrednih plinov v kmetijstvu in spremljanju stanja kmetijskih tal
• Pravilnik o zagotavljanju sledljivosti porekla za sveže ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso
• Uredba o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil
• Uredba o gnojenju
• Uredba o izvajanju uredbe (EU) o sredstvih za gnojenje (ter o nacionalnih pravilih za sredstva za gnojenje)
• Uredba o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje

 Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 23. 4. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Uredbe O merilih in kriterijih za spodbujanje in financiranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku.

Veljavna Uredba o merilih in kriterijih za spodbujanje in financiranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 2/20) je bila sprejeta na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 - ZON-C in 60/17).

S spremembo Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 - ZON-C, 60/17 in 82/20, v nadaljnjem besedilu: ZTNP-1B) se je spremenil način financiranja občin za projekte, investicije in dejavnosti, ki jih parkovne lokalne skupnosti izvajajo oziroma zagotavljajo v narodnem parku. Sprememba ZTNP je predvidela, da se za razvojne usmeritve parkovni lokalni skupnosti iz državnega proračuna dodeli 0,20 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se ji izračuna dohodnina. Delež dohodnine se razdeli po lokalnih skupnostih v parku: Bohinj (31,62 %), Tolmin (12,77 %), Bovec (24,13 %), Kranjska Gora (12,70 %), Gorje (11,63 %), Jesenice (0,54 %), Bled (1,32 %), Kobarid (5,29 %). Parkovne lokalne skupnosti morajo ta sredstva porabljati namensko.

Za nadzor nad namensko porabo sredstev se uporabljajo določbe tega ZTNP-1B in zakona, ki ureja financiranje občin. Sredstva se zagotovijo na posebni proračunski postavki v finančnem načrtu Ministrstva za okolje in prostor. Črtana je bila tudi določba glede 80 % sofinanciranja, zato je glede na novo vsebino tega člena za financiranje, glavni namen predmetne uredbe uskladitev z opisano spremembo Zakona o Triglavskem narodnem parku ter poenostavitev postopkov, povezanih s financiranjem. Ker je bilo treba spremeniti več kot dve tretjini vseh členov, je skladno z nomotehničnimi pravili predlagan sprejem nove Uredbe.

Bistvene spremembe se nanašajo na:

• spremembo izraza »sofinanciranje«, ki ga v besedilu in v naslovu uredbe nadomesti beseda »financiranje«, saj ZTNP-1B ne predvideva več 80 % sofinanciranja,
• sprejemanje enoletnega akcijskega načrta namesto dvoletnega akcijskega načrta, kar je posledica drugačnega načina financiranja ,
• podrobneje opredeljen postopek priprave akcijskega načrta,
• črtanje določb, ki so določale finančne deleže po parkovnih lokalnih skupnostih, ker je sedaj to materija ZTNP-1B,
• natančnejše definiranje upravičenih stroškov, kamor bi šteli tudi stroški, ki nastanejo izven območja narodnega parka, če so ti namenjeni doseganju ciljev narodnega parka in jih v narodnem parku ni mogoče doseči ter so hkrati skladni z vsebinami, določenimi v Načrtu  upravljanja Triglavskega narodnega parka.,
• črtanje določb o 80% sofinanciranju, ker sprememba zakona tega ne določa več,
• dopolnitev, ki omogoča, da se med upravičene stroške štejejo tako materialni kot investicijski stroški,
• spremembo akcijskega načrta za leto 2021.

Vaše predlog, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 23. 4. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Vlada RS je Državnemu zboru RS, v postopek sprejema, predložila predlog Zakona o debirokratizaciji.

Namen predloga Zakona o debirokratizaciji, ki je nastal v okviru Strateškega sveta za debirokratizacijo, je prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir.

V prvi skop ukrepov sodijo spremembe in dopolnitve zakonov z enostavnimi rešitvami, ki ne zahtevajo sistemskih sprememb zakonodaje. V drugi sklop ukrepov sodijo prenehanja veljavnosti zakonov in na njih temelječih podzakonskih predpisov, ki se več ne uporabljajo.

Med cilji zakona je v pravni red uvesti mehanizme, ki bodo preprečevali nadaljnje kopičenje kategorije veljavnih predpisov, ki se ne uporabljajo, ter očistiti pravni red konzumiranih in obsoletnih predpisov za nazaj. Cilj je tudi odprava administrativnih ovir, ki so ministrstvom doslej preprečevale slediti temeljnemu načelu debirokratizacije, ki se zasleduje tudi v tujih pravnih ureditvah, in sicer t. i. načelu »one in – one out«.

Prvi del predlog zakona vsebuje paket vsebinskih poenostavitev 20 zakonov na področjih iz pristojnosti ministrstev za javno upravo, za notranje zadeve, za pravosodje, za gospodarski razvoj in tehnologijo, za finance, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje in prostor, za izobraževanje, znanost in šport, za kulturo ter za zdravje.

V drugem delu zakona se dosledno udejanja spoštovanje 154. člena Ustave, ki objavo v uradnem listu zahteva tudi pred prenehanjem veljavnosti državnih predpisov in vzpostavlja mehanizem prečiščevanja pravnega reda, ki bo preprečeval kopičenje predpisov, ki se zaradi poteka časa ali družbenih ali tehnoloških sprememb več ne uporabljajo. In sicer se razveljavlja 207 zakonov in vse podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ter določa prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov.

Zakon uvaja postopek ugotavljanja, kateri predpisi se zaradi njihovega naslova, namena, pomena ali vsebine ne morejo več uporabljati. Zakon bo tudi določal, da z dnem razveljavitve zakona prenehajo veljati tudi podzakonski predpisi, ki so bili sprejeti na njegovi podlagi. S tem se želi prekiniti z nomotehnično prakso, sporno z vidika tretjega odstavka 153. člena Ustave, ki določa, da morajo biti podzakonski predpisi v skladu z ustavo in zakoni. Podzakonski akti z razveljavljeno zakonsko podlago prenehajo veljati tudi zaradi načela konsistentnosti kot enega od načel pravne države, ki zahteva vertikalno skladnost predpisov.

Predlog zakona ima finančne posledice za državni proračun, ne pa tudi za druga javna finančna sredstva. Tako bodo sredstva za postopno vzpostavitev Uradnega registra Republike Slovenije za naslednjih pet let, v ocenjeni vrednosti 780.000 evrov, zagotovljena iz sredstev proračuna Evropske Unije (sklad za okrevanje in odpornost).

Rešitev predloga zakona v smeri spremembe Zakona o prispevkih za socialno varnost predvideva tudi uvedbo najvišje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost v višini bruto 6.000,00 evrov, kar bo imelo določen trenutni vpliv na zmanjšanje javnofinančnih prihodkov. Glede na razmere v praksi, ko se je zaradi neobstoja najvišje osnove, nad katero se ne obračunavajo prispevki za socialno varnost, veliko fizičnih oseb odločilo, da se zaposli v drugih državah, je nemogoče določiti točen znesek zmanjšanja javnofinančnih prihodkov. Pripravljavci so podali pavšalno oceno, da bo izpad javnofinančnih prihodkov v začetni fazi znašal med 40 in 50 milijonov evrov letno, pozneje pa bo ta izpad manjši, saj bodo pridobili tudi nove fizične osebe, ki se bodo odločile za zaposlitev v Sloveniji.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 19. 4. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Osnutek  Zakona o gostinstvu je pripravilo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Je ključni zakon na področju gostinstva in določa pogoje za izvajanje gostinske dejavnosti, tako pripravo in strežbo jedi ter pijač kot nastanitev gostov. Ureja tudi področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom in register nastanitvenih obratov.

Osnutek Zakona ne predvideva podrobnega razlikovanja med posameznimi vrstami obratov (na primer slaščičarna, kavarna, okrepčevalnica in drugi) na ravni zakona, temveč razlikovanje na splošnem temelju:

• nastanitveni obrati,
• obrati za strežbo jedi in pijač,
• obrati za priložnostno pripravo in dostavo jedi.

Podrobne določbe (vključno z določenimi pogoji za izven standardne oblike bivanja v naravi) za posamezne vrste gostinskih obratov bodo določene v podzakonskem aktu. Takšna sprememba omogoča fleksibilno urejanje vrst obratov (ob pojavu na primer glampinga pogojev za tega ni bilo mogoče definirati v podzakonskem aktu, ker vrsta ni bila definirana v zakonu).

Osnutek Zakona določa, da obratovalnega časa gostinskega obrata ne bi bilo več potrebno prijavljati na občino. Za vse obrate velja možnost določitve obratovalnega časa od 0. – 24. ure, izvajalec pa sam določi obratovalni čas v skladu s svojim poslovnim interesom in ga objavi na vidnem mestu.

Občina lahko na območjih, kjer presodi, da je to potrebno (na primer stanovanjska naselja in podobno) z aktom omeji obratovalni čas, vendar ta ne sme biti krajši od 6. – 22. ure. V tem primeru uredi tudi obratovanje ob posebnih priložnostih (poroke, praznovanja in podobno). Tudi na takšnih območjih omejitev ne velja na dan pred prazniki, ob pustovanju in martinovanju.

Nadzor takšne ureditve bo poleg Tržnega inšpektorata izvajala tudi občinska inšpekcija.

Zakon predvideva novosti na področju kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom. Gre za dejavnost, ki je v zadnjih letih doživela izjemno rast. Analiza kratkoročnega oddajanja nastanitev turistom, ki jo je za MGRT izvedel Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (CPOEF, november 2020) kaže, da se je ponudba zasebnih namestitev na platformi Airbnb od leta 2015 do leta 2019 (leto 2020 zaradi vpliva epidemije Covid-19 na turizem ni zajeto) povečala kar za 3,8-krat. V letu 2019 je bilo v Sloveniji oglaševanih 9.728 nepremičnin, ki so skupaj ustvarile 66,5 milijonov evrov prihodkov. Za primer, to je toliko, kot sta tega leta skupaj ustvarili podjetji Istrabenz Hoteli in Terme Krka s svojimi skupaj 17-imi hoteli visoke kategorije. Težave ne predstavlja zgolj dvig nastanitvenih kapacitet te vrste, temveč pomanjkljivo določeni pogoji za izvajanje dejavnosti, zaradi česar se velika večina dejavnosti opravlja na črno in brez ustreznih soglasij ter tako negativno vpliva na konkurenčnost drugih oblik nastanitvenih kapacitet, ki dejavnost opravljajo legalno, in po drugi strani na stanovanjsko politiko večjih, turistično zanimivih slovenskih mest.

Novi pogoji, ki jih predvideva Zakon so:

1. večja vloga občin na tem področju (občine lahko v svojem aktu določijo prostorski in terminski okvir za oddajanje nepremičnin).
2. Občine izdajo soglasje za opravljanje dejavnosti.
3. Vpis v Ajpes (register nastanitvenih obratov) možen le ob predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev (soglasja solastnikov, soglasja občine).
4. Oglaševanje v okviru javno dostopnih rezervacijskih sistemov:

• Oglaševanje nepremičnin sobodajalcev dovoljeno zgolj z objavo javno vidne identifikacijske številke nastanitvenega obrata iz registra nastanitvenih obratov (Ajpes generira novo številko, ki je znana obratu in FURS-u).
• Spletni rezervacijski sistem mora omogočiti prikaz identifikacijske številke nastanitvenega obrata iz registra nastanitvenih obratov pri vsaki ponudbi ali oglaševanju na spletnem rezervacijskem sistemu ali kakršnem koli drugem načinu trženja nastanitvenega obrata.

5. omejitev obdobja oddajanja v večstanovanjskih stavbah vezana na odstotek soglasja solastnikov

Obveznosti za sobodajalca, ki lastno ali najeto nepremičnino oddaja v kratkoročni najem v večstanovanjski hiši letno:

• do devetdeset dni skupaj in gostom nudi do pet ležišč, mora imeti ne glede na določbe 14. člena Stanovanjskega zakona pridobljeno 75 % soglasje etažnih lastnikov stanovanjske stavbe za opravljanje dejavnosti;
• sobodajalec, ki nepremičnino oddaja devetdeset dni ali več oziroma manj kot devetdeset dni, vendar razpršeno skozi več kot polovico leta, oziroma gostom nudi več kot pet ležišč, mora imeti v skladu s Stanovanjskim zakonom pridobljeno 100 % soglasje etažnih lastnikov stanovanjske stavbe za opravljanje dejavnosti.

Osnutek Zakona opredeljuje vrste nastanitvenih obratov, za katere je potrebna kategorizacija, se določijo v podzakonskem aktu (Pravilniku o kategorizaciji nastanitvenih obratov). MGRT predlaga, da v podzakonskem akte kategorizacija ne bi bila več obvezna za kmetije z nastanitvijo, za hotele pa se uvede prostovoljna kategorizacija, ki ohranja sedanjo organiziranost.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 2. 4. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Obrazložitve Osnutka Zakona o gostinstvu so na voljo TU.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo Predloga Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do 2030 (v nadaljevanju: ReNPEMŽM 2030), katero je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Gre za strateški dokument, ki določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakih možnosti žensk in moških na posameznih področjih življenja v Republiki Sloveniji za obdobje od 2021 do 2030.  Spodbujanje in ustvarjanje enakih možnosti je predvsem naloga vlade in ministrstev, ki v okviru svojih pristojnosti vsako na svojem delovnem področju sprejemajo ukrepe za uresničevanje ciljev, opredeljenih v resoluciji. Novi programski dokument  predstavlja celovit pregled vladnih (resornih) politik in ukrepov, ki vključujejo vidik spola oziroma enakost spolov kot horizontalno temo.

Pravna podlaga za pripravo in izvajanje nacionalnega programa je Zakon o enakih možnostih  žensk in moških, ki v 15. členu določa, da mora nacionalni program opredeliti temeljne politike enakih možnosti, v katerih poleg obveznih vsebin, predpisanih za dolgoročne programske dokumente, posebej določi cilje ter ukrepe za dosego ciljev na posameznih področjih  družbenega življenja, predvsem na področju delovnih razmerij, socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, družinskih razmerij, nasilja nad ženskami in zastopanosti obeh spolov v javnem življenju ter   odgovornost za izvajanje ukrepov.

ReNPEMŽM 2030 določa cilje in ukrepe temeljnih politik enakih možnosti žensk in moških predvsem na sledečih področjih:

• delovna razmerja, družinska razmerja, socialno varstvo: odpravljanje vrzeli med spoloma in zagotavljanje enake ekonomske neodvisnosti žensk in moških;
• izobraževanje: zmanjšanje neenakosti žensk in moških ter preseganje stereotipnih družbenih vlog;
• zdravje: izboljšanje zdravja in zmanjšanje neenakosti v zdravju med moškimi in ženskami;
• nasilje nad ženskami: preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti;
• mesta odločanja: spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških;
• zunanje zadeve: spodbujanje enakosti spolov in uresničevanje pravic žensk po svetu.

Tako je na področju spodbujanja uravnotežene zastopanosti moških in žensk pri odločanju opredeljen tudi ukrep »Ustvarjanje pogojev za uravnoteženo zastopanost žensk in moških na mestih odločanja v politiki ter ozaveščanje o njenem pomenu  na nacionalni in lokalni ravni«. Cilj ukrepa je povečanje deleža žensk na vseh ravneh odločanja v politiki, med kazalniki pa je tudi delež občinskih in mestnih svetnic.

Za doseganje cilje in izvajanje ukrepov ReNPEMŽM 2030 se bodo zagotavljala finančna sredstva iz:

• državnega proračuna, iz sredstev za izvajanje posebnih programov ali kot sestavni del rednih delovnih nalog;
• sredstev EU: sredstva bodo zagotovljena v okviru nove finančne perspektive za obdobje 2021– 2027

Predloge, pripombe in mnenja k ReNPEMŽM 2030 nam lahko posredujete do vključno 18. 3. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, katerega je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo in ga poslalo v javno obravnavo

Predlog zakona ureja:

• cilje in načela celostnega prometnega načrtovanja,
• vrste celostnih prometnih strategij,
• vsebino in postopek priprave celostnih prometnih strategij,
• pravila za povezovanje prometnega in prostorskega načrtovanja,
• pravila o sofinanciranju ukrepov celostnega prometnega načrtovanja,
• pravila o finančnih spodbudah za izvajanje ukrepov na podlagi tega zakona,
• pristojnosti na področju trajnostne mobilnosti.  

Namen zakona je je vzpostaviti okvir za  uresničevanje prometne politike, ki bo v skladu s cilji trajnostnega razvoja, gospodarske blaginje, socialne kohezije in varstva okolja.

Celostne prometne strategije so državne, regionalne in občinske. Državna celostna prometna strategija (DCPS) je krovni strateški dokument države s področja prometa, prometne infrastrukture, usmerjanja razvoja in upravljanja prometa. Določa tudi strateške usmeritve in izhodišča za celostno prometno načrtovanje na regionalni in občinski ravni. Na predlog Vlade RS jo sprejme Državni zbor RS, za njeno izvajanje pa pristojno ministrstvo pripravi sedemletni nacionalni akcijski program, katerega sprejme Vlada RS.

Regionalna celostna prometna strategija (RCPS) je sedemletni strateški razvojni dokument prometne ali problemske regije o usmerjanju razvoja in upravljanja prometa na njenem območju. S tem dokumentom se država in občine posamezne regije dogovorijo o ciljih in prednostnih nalogah razvoja prometa v tej regiji. Dokument sprejmejo občine v soglasju s pristojnim ministrom.

Občinska celostna prometna strategija (OCPS) je petletni strateški dokument o usmerjanju razvoja in upravljanja prometa na območju posamezne občine. Dokument sprejme občinski svet na predlog župana, njeno  sprejetje pa je obvezno za mestne občine.

Zakon predvideva ustanovitev posvetovalnega telesa ministra za promet, Sveta za celostno prometno načrtovanje, katerega namen je  zagotavljati usklajevanje strokovnih rešitev s področja celostnega prometnega načrtovanja. V okviru Sveta se predvideva tudi sodelovanje občin.

Celostne prometne strategije bo, skladno s predlogom zakona, treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju.

Zakon opredeljuje tudi zasnovo lokalne infrastrukture za pešce in za kolesarje. Pri površinah za pešce so določene sledeče kategorije, ki jih bo treba zasnovati skladno z OCPS in tudi grafično prikazati:

• primarne peš povezave, ki povezujejo dele naselja med seboj in do vseh prestopnih točk, postajališč javnega potniškega prometa, javnih ustanov in zelenih površin;
• sekundarne peš povezave znotraj posameznih delov naselja, stanovanjskih sosesk, območij namenske rabe;
• peš povezave med naselji;
• rekreacijske peš povezave.

Kolesarske povezave lahko potekajo po javnih cestah, javnih poteh ali nekategoriziranih cestah. V občinskem prostorskem planu je treba posebej načrtovati kolesarske povezave izven varovalnih pasov obstoječih javnih cest. V prikazu kolesarskih povezav v urbanistični zasnovi in občinskem prostorskem planu se določi glavna prometna vozlišča, lokacije prehodov za kolesarje preko cest z dvema ali več pasovi za motorni promet, javnih parkirnih mest za kolesa in postaj sistemov za izposojo javnih koles ter dvigal z možnostjo prevoza koles. Če v sklopu javne ceste, po kateri poteka kolesarka povezava, ni mogoče zagotoviti ločenih površin za kolesarje skladno s predpisi, se ta lahko vodi na cesti, upravljavec ceste pa izvede ustrezne ukrepe umirjanja prometa.

Viri za financiranje ukrepov tega zakona se zagotavljajo v okviru:

• občinskih proračunov za financiranje ukrepov na podlagi OPCS in RCPS,
• državnega proračuna na postavkah ministrstva,
• sredstev Sklada za podnebne spremembe, ustanovljenega na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja.
• sredstev Eko sklada, slovenskega okoljskega javnega sklada, ustanovljenega na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja;
• drugih proračunskih virov, če se za podpiranje ukrepov po tem zakonu oblikuje posebna namenska proračunska postavka in določijo namenski proračunski prihodki,

Občinam se bo iz državnega proračuna zagotovilo sredstva za sofinanciranje stroškov izdelave RCPS in OCPS. Dodatno pa se bodo lahko zagotovila še sredstva za sofinanciranje programov in investicij, s katerimi se izvajajo ukrepi na podlagi RCPS in OCPS ter sofinanciranje ukrepov za umirjanje prometa. Pristojno ministrstvo bo pripravilo program sofinanciranja ukrepov z višino sredstev in deležem sofinanciranja (odvisno od razpoložljivih finančnih virov in vrsto ukrepov), sredstva pa bodo občinam dodeljena kot investicijski transfer.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 18. 3. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog Zakona o  spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: ZSROVE) in ga posredovalo v medresorsko usklajevanje.

Temeljni cilj predloga ZSROVE je povečati uporabo obnovljivih virov energije v proizvodnji vseh vrst energije in tudi pri pogonskih gorivih ter s tem zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Namen zakona je tudi posodobiti sistem spodbujanja rabe obnovljivih virov energije na vseh področjih proizvodnje in rabe energije.

Drugi cilji ZSROVE so:

• prenoviti sistem podpor za rabo obnovljivih virov energije in ga razširiti tudi na druge vrste energije;
• podrobneje urediti skupne projekte proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, tako z drugimi državami članicami kot tudi s tretjimi državami
• podrobneje in bolj učinkovito ter skladno z direktivo urediti samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije
• podrobneje urediti skupnosti na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov
• doseči nekatere administrativne poenostavitve, poenostavitve prostorskega načrtovanja in vzpostavitev enotne kontaktne točke za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije
• vključevanje energije iz obnovljivih virov v ogrevanje in hlajenje
• vzpostaviti strožje zahteve za pogonska goriva v prometu.

Predloga zakona ureja samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, priključevanje manjših proizvodnih naprav na obnovljive vire in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Bistvena novost pri samooskrbi je, da po predhodnem obdobju, ki poteče 31.12.2023, distribucijski operater ne bo več registriral  končnih odjemalcev s samooskrbo na način, da se omrežnina plača le od razlike med oddano in prejeto energijo. Predlog zakona podrobno določa pravice samooskrbovalcev, ki jih uveljavljajo neposredno ali prek agregatorjev. Bistvena pravica je, da lahko prodajajo svoje presežke električne energije, preko dobaviteljev ali preko ureditev za medsebojno trgovanje. Zakon zavezuje ministrstvo, da vsaka tri leta pripravi program za spodbujanje in lajšanje razvoja samooskrbe z energijo iz obnovljivih virov.

Predlog zakona ureja tudi skupnosti na področju električne energije iz obnovljivih virov. To so proizvajalci električne energije, ki imajo pravico do porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, smejo dostopati do vseh trgov električne energije in lahko pridobijo podporo za proizvodno napravo pod splošnimi pogoji, ki veljajo za podpore. Zakon zavezuje ministrstvo, da vsaka tri leta sprejme omogočitveni program za spodbujanje in lajšanje razvoja skupnosti na področju obnovljivih virov.

Zakon ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov v prostorskem načrtovanju in pri upravnih postopkih. Predlog zakona določa večje število obveznosti za pripravljavce prostorskih aktov v zvezi z vključevanjem proizvodnih naprav na obnovljive vire. Določa tudi obveznosti v zvezi s trajanjem postopka za izdajo potrebnih dovoljenj in drugih aktov za postavitev, priključitev in obratovanje proizvodne naprave na obnovljive vire, ki izhajajo iz direktive. Za postavitev manjših naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki se montirajo na, v ali ob obstoječi stavbi ali gradbenem inženirskem objektu ni potrebno gradbeno dovoljenje. Hkrati določa nekatere poenostavitve postopka za določene proizvodne naprave, ki temeljijo na uporabi obstoječega instituta lokacijske preveritve iz ZUreP-2, za večje proizvodne naprave pa določa obvezno uporabo postopka celovitega dovoljenja.

Predlog zakona ureja tudi enotno kontaktno točko in podrobneje ureja njene naloge. Določa tudi, da naloge kontaktne točke izvaja center za podpore.

Predlog zakona ne bo imel neposrednega vpliva na državni proračun, določa pa novo ureditev podpor za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, v kateri je kot možnost predvideno tudi, da se sredstva za podpore med drugim deloma zagotavljajo iz proračun Republike Slovenije. Večino sredstev za podpore se zagotavlja iz prispevka za obnovljive vire energije, ki je obvezna javna dajatev, ta sredstva pa predstavljajo javna sredstva, čeprav niso prihodek proračuna.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 26. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje in ga posredovalo v strokovno usklajevanje.

S predlogom zakona se nadgrajuje normativna podlaga za vpis služnosti v javno korist v zemljiško knjigo iz naslova postavitve tehničnih ovir tudi na nepremičninah katerih solastnica je Republika Slovenija in posledično tudi za izplačilo odškodnine upravičencu. S postavitvijo, namestitvijo, uporabo tehničnih ovir in z ustanovitvijo služnosti v javno korist, se lastninska pravica na teh zemljiščih omejuje oziroma se posega v ustavno varovano lastninsko pravico, zato veljavna ureditev v 8.f členu ZNDM-2 določa, da se lastnikom zemljišč, na katerih je bila postavljena tehnična ovira, izplača odškodnina. Predpogoj za izplačilo odškodnine je vpis služnosti v zemljiško knjigo.

Veljavna ureditev v Zakonu o nadzoru državne meje in Zakonu o urejanju prostora, ki se za vprašanja glede ustanovitve služnosti v javno korist uporablja subsidiarno, ne ureja situacij v zvezi z že vknjiženimi obremenitvami in prepovedmi na zemljiščih, na katerih je potrebno vknjižiti služnost v javno korist na podlagi pogodbe iz postopka sporazumevanja za ustanovitev služnosti v javno koristi. S predlaganimi dopolnitvami se zato določa normativna podlaga za vknjižbo služnosti v javno korist na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist zaradi postavljenih začasnih tehničnih ovir, ne glede na morebitno že vknjiženo prepoved odtujitve ali obremenitve na posameznem zemljišču.

Vaše predlog, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 26. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Za sodelovanje se že vnaprej zahvaljujemo.

Vlada RS je na 51. redni seji določila besedilo predloga novele Zakona o vodah in ga poslal Državnemu zboru RS v sprejem po skrajšanem postopku.

Predlog novele Zakona bo razbremenil vlado in s tem omogočil hitrejše reševanje vloženih predlogov oz. vlog, kar za stranke oz. predlagatelje posledično pomeni, da se v luči odprave administrativnih ovir skrajšujejo oz. ukinjajo dosedanji dolgotrajnejši postopki sprejema uredbe na vladi, hkrati pa se stranke s tem istočasno tudi finančno in časovno razbremenjujejo.

S predlaganim načinom obravnave dosedanjih predlogov za zožitev zunanje meje priobalnega pasu se skrajšuje postopek za predlagatelje, saj se s spremembo zakona pristojnost za odločanje o posegih v priobalna zemljišča in za vodenje postopkov za spreminjanje mej priobalnih zemljišč prenaša iz vladnega na raven ministrstva, in sicer z določitvijo odločanja o predlogih v okviru upravnih postopkov in ne več s sprejemom vladne uredbe. S to spremembo bodo tudi posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih urejeni ločeno v dveh členih in preglednejše, zaradi bolj sistematične in pregledne ureditve posegov.

S predlaganim zakonom se dopolnjuje in spreminja določba Sklada za vode z vidika namena porabe sredstev tega sklada. S predlagano rešitvijo, da se sredstva sklada lahko uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar zgolj, kadar sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov, se predlaga rešitev, ki je preglednejša, saj omogoča izvajanje cenovne politike na področju upravljanja z vodami v skladu s prejeto evropsko politiko do voda, ki zahteva od države članice povračilo stroškov za vse naloge, povezane z upravljanjem z vodami. Na ta način se potencialno, v primerih, ko se bo ta rešitev tudi dejansko izvajala, razbremeni tudi (integralni) državni proračun, saj se namensko zbrana sredstva za upravljanje z vodami tudi z namenom porabijo. Zgolj ko sredstev za financiranje nalog izvajanja javnih gospodarskih služb ne bo mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov, se bo to izvajanje javnih gospodarskih služb financiralo iz sredstev sklada, o čemer bo presojal in odločal za to pristojen organ, t.i. Komisija Sklada za vode, in sicer ob vsakokratnem konkretnem primeru in z upoštevanjem sprejetega programa porabe sredstev sklada.

Predlog Zakona je Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku, predložila skupina poslank in poslancev opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB. Predlog zakona predvideva, da bi financiranje zasebnih vrtcev v večji meri kot doslej prepustili v odločanje občinam. Omogočili bi, da občina zasebnega vrtca ne bi financirala, če ima v javnih vrtcih dovolj prostih mest za vse otroke, ki so vključeni v zasebni vrtec.

Prvi cilj predloga novele je zagotoviti trajnost delovanja zasebnih vrtcev tako, da se zahteva, da ima vrtec dva oddelka. S tem je cilj tudi zaščita otrok v zasebnih vrtcih, saj je v njihovem interesu trajnost delovanja vrtca. Po predlogu bi bilo namreč treba zagotoviti najmanj dve igralnici in pripadajoče prostore za otroke in strokovno osebje ter primerno število vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, s čimer se po ocenah predlagateljev novele vzpostavljajo osnovni parametri vrtca kot smiselne oblike zaključene celote.

Drugi cilj predloga zakona je p krepitev avtonomije občin na področju dejavnosti predšolske vzgoje, ki predstavlja eno izmed njenih izvirnih pristojnosti.

* * *

S predlaganim zakonom se taksna ureditev usklajuje z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-46/15, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo naraščanje sodnih taks za pravdni in temu sorodne postopke pri vrednostih spornega predmeta nad 500.000 eurov. Skladno s tem se predlaga znižanje zgornje omejitve vrednosti predmeta za odmero sodnih taks za nepravdne postopke, in sicer iz 60 milijonov eurov na en milijon eurov (ekvivalent znesku 500.000 eurov za pravdni postopek).

Naslednji cilj predlaganih sprememb je prilagoditev sodnih taks spremembam v veljavni zakonodaji, ki so nastopile v obdobju od uveljavitve novele ZST-1C leta 2016, predvsem na področju postopkov v družinskih zadevah. Vse sodne takse za postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij bodo zbrane na istem mestu in urejene enotno. Pri tem bodo ustrezno upoštevane spremembe s področja družinskih zadev in nepravdnega postopka, kot je npr. nov postopek za ugotovitev neobstoja zakonske zveze ter novosti v okviru postopkov za varstvo koristi otroka.

V povezavi s spremembami procesnih predpisov glede revizije se predlagajo nove tarifne postavke za postopek o predlogu za dopustitev revizije, kjer pa taksa za postopek o reviziji še ni določena, se predlaga določitev celotnega sklopa sodnih taks v povezavi z revizijo. Dalje se predlagajo nove sodne takse za kolektivne spore, številne izboljšave taksne ureditve na področju postopkov vzpostavitve etažne lastnine in ugotavljanja pripadajočega zemljišča, nove takse za postopke po Uredbi o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov ter še nekatere manjše novosti.

Na področju taksnih ugodnosti se predlaga razširitev taksnih oprostitev na podlagi zakona na posredne proračunske uporabnike, ki so v celoti v lasti države, s čimer se njihov položaj izenačuje s položajem posrednih proračunskih uporabnikov v celotni lasti občin, ki so po veljavni ureditvi že oproščeni plačila sodnih taks na podlagi zakona. Z namenom razbremenitve strank in sodišč bo določeno, da bo že na podlagi zakona plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da ji ne bo več treba posebej zaprošati za taksno oprostitev.

Pomembnejšo predlagano spremembo predstavlja povišanje sodne takse za zahtevnejše upravne spore. Gre za postopke za sodno varstvo po zakonu, ki ureja bančništvo, zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, zakonu, ki ureja prevzeme, zakonu, ki ureja revidiranje, zakonu, ki ureja zavarovalništvo, zakonu, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence in zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Sedanja taksa v višini 148 eurov, ki velja enotno za vse upravne spore (razen za upravne spore v zadevah socialnega varstva, kjer so določene bistveno nižje takse), je nesorazmerno nizka glede na obseg in zahtevnost dela sodišča v teh postopkih, zato se predlaga njeno povišanje na 580 eurov. Ta znesek  odraža povprečno vrednost posameznega upravnega spora po kriteriju gospodarnosti za leto 2018  in je malenkost višji od te vrednosti za leto 2019.

Eden od ciljev predlaganega zakona je rešitev problematike zagotavljanja spisnih listin v zadevah, kjer odvetniki izvajajo obrambo po uradni dolžnosti. V ta namen se predlaga prestavitev nastanka taksne obveznosti za fotokopije listin iz sodnih spisov ter za izbiranje in kopiranje podatkov ter izdajo nosilca podatkov na konec kazenskega postopka, in sicer v primerih, ko mora te takse plačati obdolženec, ki mu je sodišče postavilo ex offo zagovornika. Posodobljeno bo tudi taksiranje izdaje nosilca podatkov, zaradi česar bo manj potreb po fotokopijah.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 9. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                         * * *

Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvi pravilnika o plačevanju in razporejanju obveznih dajatev in drugih javno finančnih prihodkov je pripravilo Ministrstvo za finance.

Pravilnik se spreminja v 7. členu, ki opredeljuje plačevanje obveznih dajatev in njihovo razporejanje ter 14. člen, ki določa dnevno poročanje o razčlenjenih obveznih dajatvah FURS.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 25. 1. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo PREDLOG Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E) in ga posredovalo v medresorsko usklajevanje.

Osrednji cilj sprememb in dopolnitev ZZK-1 je določiti pravila za vpis povezanih nepremičnin in vpis novih stvarnopravnih razmerij na področju etažne lastnine ter s tem omogočiti implementacijo SPZ-B v delu, ki ureja to razmerje in razmerje posameznih delov zgradb oziroma nepremičnin, namenjenih skupni rabi etažnih lastnikov več zgradb v etažni lastnini ali skupni rabi etažnih lastnikov ene ali več zgradb v etažni lastnini in lastnikov ene ali več nepremičnin. Določitev teh pravil mora biti izvedena v roku, ki ga SPZ-B določa za začetek uporabe določb, ki urejajo ta razmerja, in sicer 1. julija 2021, v nasprotnem primeru se teh določb SPZ ne bo dalo izvajati.

Poglavitne spremembe novele Zakona o zemljiški knjigi so:

1. dopolnitev pravil glede vpisa etažne lastnine, in sicer vpisa splošnega skupnega dela več stavb v etažni lastnini ali splošnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini, ki je hkrati tudi pomožna nepremičnina druge glavne nepremičnine
2. določitev pravil za vpis povezanih nepremičnin;
3. brisanje določb, ki se nanašajo na zemljiški dolg ter določitev prehodnega režima za obstoječe vpise;
4. nadomestitev državnega in občinskega pravobranilstva z državnim in občinskim odvetništvom.
5. črtanje ureditve zaznambe za nedovoljene gradnje;
6. posodobitev in izboljšava določb, ki se nanašajo na elektronsko poslovanje notarjev, davčnega organa in zemljiške knjige glede dokazil o plačilu davkov;
7. razširitev nabora potrdil o imetnikovi smrti/prenehanju z drugimi evidencami in načini dokazovanja za omogočanje vknjižb prenehanja pravic;
8. dopolnitev vpisa prepovedi odtujitve oziroma obremenitve tudi na podlagi darilne pogodbe za primer smrti;
9. izbris stavbne pravice povzroči po uradni dolžnosti izbris vseh pravic in pravnih dejstev, ki so nepogojno ali pogojno omejevale to pravico;
10. prepoved razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom v primeru prepovedi razpolaganja z nepremičnino in izvedba dejanj po enem samem notarju;
11. podaljšanje oziroma izenačenje roka za upravičenje predznambe;
12. jasnejša pravila glede izbrisa zaznambe izvršbe;
13. uzakonitev dopustnosti revizije v zemljiškoknjižnih postopkih;
14. razširitev nabora upravičencev do podatkov informatizirane glavne knjige in sprememba načina dostopa do teh podatkov.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 1. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Vlada je na 47. redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E) in ga predložila Državnemu zboru RS v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

Cilji predloga zakona so:

• varovanje stanovanjskega fonda;
• učinkovitejše upravljanje večstanovanjskih stavb;
• pregledno vodenje sredstev rezervnih skladov;
• olajšati etažnim lastnikom večstanovanjskih stavb sprejem odločitev, še posebno glede izboljšav in posegov, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje;
• pravočasno določanje neprofitne najemnine v neprofitnih stanovanjih, ki omogoča povrnitev sredstev, vloženih v gradnjo neprofitnih stanovanj, v doglednem času;
• sorazmerna prilagoditev višine subvencije najemnine, ki zagotavlja socialno pravičnost ukrepa revalorizacije neprofitne najemnine;
• povečanje obsega fonda javnih najemnih stanovanj;
• aktiviranje obstoječega, a nenaseljenega stanovanjskega fonda;
• zagotoviti lažjo dostopnost do stanovanj mladim, starejšim ter drugim ranljivejšim skupinam prebivalstva;
• spodbujanje stanovanjske mobilnosti prebivalstva;
• skrajšan postopek odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku, itd.

Na področju najemnih razmerij SZ-1E predvideva:

• skrajšan odpovedni rok v primeru, da najemnik ali lastnik odpove najemno pogodbo, ter skrajšan rok za izselitev, ki ga določi sodišče.
• skrajšan postopek odpovedi in izpraznitve stanovanja v primeru odpovedi najemne pogodbe zaradi neplačila najemnine ali stroškov.

Pri določitvi višine stanovanjske najemnine se predvideva povišanje vrednosti točke za določitev vrednosti stanovanja kot osnove za določitev neprofitne najemnine, in sicer iz 2,63 eura na 3,50 eura v prehodnem triletnem obdobju.

Pri določitvi subvencije najemnine se  obstoječemu cenzusu za upravičenost do subvencije najemnine, ki se določi v višini razlike med neprofitno najemnino in ugotovljenim dohodkom, zmanjšanim za minimalni dohodek in za 30 % ugotovljenega dohodka, doda izjema za posameznike, ki prebivajo v stanovanju sami, pri katerih se minimalni dohodek zviša za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Subvencija najemnine lahko znaša največ 85 % neprofitne najemnine oziroma priznane neprofitne najemnine. Slednja pa se pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine z obstoječih 3,00 eura poviša na 4,00 eura za kvadratni meter stanovanjske površine.

Pri izvajanju javnega najema stanovanj bo Stanovanjski sklad RS najemal stanovanja na trgu, jih oddajal v podnajem ter imel vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Lastniki bodo razbremenjeni vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotovljeno prejemanje rednih dohodkov. Tako se želi k oddajanju stanovanj spodbuditi tudi tiste lastnike praznih stanovanj, ki imajo zadržke glede tveganj, ki jih oddaja stanovanj prinaša.

Stanovanjski sklad RS in občinski stanovanjski skladi bodo imeli možnost višjega zadolževanja, s čimer se jim bodo zagotovila zadostna sredstva za začetne investicije v pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. Ob predpostavki, da bi stanovanjski skladi v celoti izkoristili dano možnost dodatnega zadolževanja in bi se zadolžili za 50 % namenskega premoženja, bi kumulativna dodatna zadolžitev skladov znašala okvirno 200 milijonov eurov. Omenjeno dodatno zadolževanje skladov bo potekalo postopoma in je odvisno od pripravljenosti projektov za stanovanjsko gradnjo.

Prav tako bo imel Stanovanjski sklad RS predkupno pravico v primeru prodaje občinskih zazidljivih zemljišč, namenjenih za večstanovanjsko gradnjo.

Pripravljavec SZ-1E je navedel, da je analiza razpoložljivih podatkov pokazala, da se bo ob uveljavitvi polne vrednosti točke za izračun neprofitne najemnine priliv občinam iz neprofitnih najemnin povečal za 14.898.649 EUR. Ob upoštevanju večjih izdatkov občin za subvencije neprofitnih in tržnih najemnin pa se bo skupni neto prihodek občin povečal za 11.180.109 EUR.

Sredstva za izvedbo predlaganih rešitev SZ-1E so zagotovljena v proračunu za leto 2021 v višini 787.500 eurov pri Ministrstvo za okolje in prostor. Za leto 2022 pa so sredstva delno zagotovljena pri Ministrstvu za okolje in prostor, manjkajoča sredstva v višini 220.500 eurov pa bodo načrtovana pri spremembi proračuna za leto 2022.

Predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 5. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Vlada RS je na 47. redni seji med drugim določila besedilo predloga Zakona o katastru nepremičnin (v nadaljevanju: ZKN), ki bo nadomestil veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS po rednem postopku.

Osrednji cilj predloga zakona je vzpostavitev enotne evidence, imenovane »kataster nepremičnin«, o parcelah, stavbah in delih stavb v Republiki Sloveniji, z namenom:

• zagotavljanja še večje učinkovitosti in medsebojne usklajenosti vpisov podatkov,
• zagotavljanja kvalitetnega in lažjega dostopa do vpisanih podatkov,
• uveljavljanja novih načinov vlaganja vlog s sredstvi informacijsko-komunikacijske tehnologije,
• pospešitve postopkov vpisa sprememb podatkov,
• razvijanja novih storitev posredovanja obdelanih podatkov o nepremičninah,
• zagotovitev dostopa do celovitih podatkov o nepremičninah na enem mestu.

Cilj zakona je podatke o nepremičninah in način njihovega vpisa sistemsko izboljševati in zagotoviti njihovo medsebojno povezljivost, ZKN pa zagotavlja, da bo vodenje in vzdrževanje teh podatkov racionalno, uporabno, smiselno in vsebinsko povezano. Rešitve, ki jih je doslej vseboval ZEN in se pri njegovem dosedanjem izvajanju v praksi niso izkazale za sporne ali pomanjkljive, se v ZKN ohranjajo nespremenjene oziroma se jih bo le nadgradilo in izboljšalo.

Ključni cilji ZKN so:

• nedvoumna opredelitev nepremičnine, ki se vpiše v katastru nepremičnin,
• določitev katastra nepremičnin kot uradne evidence, katere namen je prikaz dejanskega stanja nepremičnine kot celote, podatki morajo biti sistemsko in enotno vpisani za vse nepremičnine,
• zagotovitev usklajenosti podatkovnega in procesnega modela katastra nepremičnin z Direktivo INSPIRE, LADM, slovensko zakonodajo in mednarodnimi standardi za prostorske podatke (npr. OGC),
• sistemsko urejanje izvajanja katastrskih postopkov z določitvijo vsebine podatkov, ki se vpišejo v katastru nepremičnin, in določitvijo postopkovnih pravil za njihovo določitev,
• izboljšanje in poenostavitev sistema vpisa nepremičnin z zagotovitvijo informacijske podpore poslovnim procesom,
• ureditev ustreznega in celostnega nadzora na področju izvajanja katastrskih postopkov, itd.

Namen ureditve ZKN je zagotoviti kakovosten vpis nepremičnin na načine, ki bodo omogočili uporabo podatkov za različne namene in z uporabo sodobne tehnologije.

Vzporedno s pripravo ZKN poteka tudi Program projektov eProstor, ki vključuje projekt »Informacijska prenova nepremičninskih evidenc«, katerega cilj je informacijska prenova nepremičninskih evidenc (zemljiškega katastra in katastra stavb, registra prostorskih enot, evidence državne meje). Ta bo zagotovila ustrezno informacijsko podporo poslovnim procesom za učinkovito in pravočasno evidentiranje podatkov o nepremičninah, za vzpostavitev učinkovitih in kontroliranih povezav z zemljiško knjigo ter povezovanje z drugimi zbirkami prostorskih podatkov. Naložbo Programa projektov eProstor sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Uvedba prenovljenih informacijskih rešitev je pogojena s sprejemom ZKN in obratno, ZKN bo mogoče uvesti in uporabljati šele z uvedbo prenovljenih informacijskih rešitev, to je po 30. 10. 2021. Z izgradnjo informacijske podpore bodo zagotovljeni pogoji za nadzorovan vnos sprememb in boljšo povezanost podatkov ter s tem posredno tudi za ustrezno kakovost podatkov v prihodnje.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 5. 2. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) in ga poslalo v enomesečno javno obravnavo.

Večkratno spreminjanje zakona, potreba po izboljšavi nekaterih veljavnih rešitev ter potreba po uskladitvi novih vsebin s spremembami predpisov EU in sodb sodišča EU je narekovalo pripravo osnutka novega Zakona o varstvu okolja, ki se ga daje v javno obravnavo. Osnutek novega zakona ostaja sistemsko in konceptualno enak veljavnemu.

Ohranjajo se nekatere rešitve, ki so se skozi izvajanje zakona pokazale kot dobre, hkrati pa uvaja nove rešitve, s katerimi se urejajo najbolj pereči problemi, kot je na primer neodgovorno ravnanje z odpadki. V zvezi z odpadki je na novo celovito urejeno ravnanje z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti.

Z novim zakonom se uvajajo tudi rešitve, ki so bile potrebne zaradi opominov in začetih predsodnih postopkov Evropske komisije.

Pomembna je tudi bolj jasna in pregledna ureditev ključnih upravnih postopkov in sicer predhodnega postopka, postopka presoje vplivov na okolje, postopkov izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, postopka ugotavljanja neposredne nevarnosti za okoljsko škodo in postopka ugotavljanja okoljske škode. Na podlagi dosedanje prakse je v tem okviru urejena tudi pravica javnosti do sodelovanja ter pravno varstvo te pravice.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do vključno 28. 1. 2021 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                                * * *