Slike - tekoči trak

Namen Metodologije za oceno učinkov na posamezna družbena področja je dvig kakovosti priprave predpisov. Metodologija se uporablja za:

• pripravo osnutkov zakonodajnih gradiv, predloženih v skladu z zakonodajnimi pravili RS;
• pripravo osnutkov razvojnih dokumentov, predloženih v skladu s pravili RS;
• prenos direktiv zakonodaje iz Evropske unije.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 17. 7. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si. 

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole, katerega je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

* * *

Služba Vlade RS za zakonodajo je v sodelovanju z Uradnim listom RS pripravila predlog Uredbe o registru pravnih aktov lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: Uredba).

Z Zakonom o debirokratizaciji (v nadaljevanju: ZDeb), ki je začel veljati 22. januarja 2022, je bil dopolnjen Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 109/09, 38/10 – ZUKN, 60/17 – ZPVPJNB in 3/22 – ZDeb; v nadaljnjem besedilu: ZUL), ki v 11.b členu ureja register pravnih aktov lokalnih skupnosti kot zbirko podatkov v elektronski obliki. Ta vsebuje podatke o predpisih in drugih aktih lokalnih skupnosti, objavljenih v uradnem listu ali drugem uradnem glasilu v skladu s statutom lokalne skupnosti, in druge podatke o normodajni dejavnosti lokalnih skupnosti.

Navedeni člen nadalje določa, da vlada podrobneje določi vsebino, način upravljanja in vodenja registra pravnih aktov lokalnih skupnosti ter obveznosti lokalnih skupnosti in javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije v zvezi z njim. V skladu s 53. členom ZDeb mora vlada predpis izdati v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona, to je do 22. julija 2022. Od pravočasno izdane Uredbe odvisen tudi začetek temeljite prenove registra pravnih aktov lokalnih skupnosti, katere ključni cilj je postopno izgrajena celovita, popolna in pravilna informacijska rešitev o pravnem redu na lokalni ravni.

Skrbnik Registra predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: RPLS) je javno podjetje Uradni list RS d.o.o. (v nadaljevanju: Uradni list RS) Register kot tak obstaja od leta 2011, vendar v okrnjeni obliki in vsebini, saj njegovo upravljanje, financiranje ter obveznosti lokalnih skupnosti in javnega podjetja v zvezi z njim niso bili sistemsko naslovljeni. S predlagano uredbo se tako določajo temelji za vsebinsko in tehnično nadgraditev registra oziroma udejanjanje funkcije in namena registra pravnih aktov lokalnih skupnosti, kot sta opredeljena v novem 11.b členu ZUL.

Ključni cilji Uredbe so:

• prikaz aktualnega prava na lokalni ravni s pregledom neuradnih prečiščenih besedil pravnih aktov lokalnih skupnosti, ki omogočajo enostaven pregled aktualne vsebine predpisa na določen datum;
• stalna razpoložljivost osnovnih in podrobnejših podatkov o posamičnem pravnem aktu lokalnih skupnosti,
• vizualizacija razdelitve države na občine z možnostjo integracij z drugimi občinsko relevantnimi spletišči in informacijskimi sistemi, ki ponujajo podatke o posamezni občini,
• digitalizacija oziroma dostop do obstoječih digitaliziranih virov, v katerih se objavljeni predpisi lokalnih skupnosti,
• večji pregled nad normodajno dejavnostjo na lokalni ravni in možnost, da uporabniki registra primerjajo predpise lokalnih skupnosti oziroma dobijo jasnejši vpogled v ureditve na lokalni ravni,
• centralizirano in poenoteno upravljanje in vodenje RPLS ne glede na občino,
• postopna standardizacija in vzpostavitev interoperabilnosti podatkov.

Na državni ravni je vzpostavljen Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije, zato se predlaga, da se po njegovem vzoru uredi tudi RPLS.

Uredba v 10. členu določa, da občine preko aplikacije Uradnemu listu posredujejo podatke o neuradnih prečiščenih besedil pravnih aktov lokalnih skupnosti. Obveznost vzpostavitev aplikacije je, skladno z 12. členom predloga Uredbe, na strani Uradnega lista, ki ima za vnos predpisov znotraj Uradnega lista le-to že vzpostavljeno in jo bo treba za uporabo občin nadgraditi.

13. člen določa, da bo Uradni list z občinami sklepal sporazume oz. dogovore za posredovanje informacij glede predpisov.

Na Uradnem listu bodo, skladno s 14. členom predloga Uredbe, pripravili smernice za pripravo neuradnih prečiščenih besedil predpisov. Za pripravo smernic bodo oblikovali tudi delovno skupino.

Pripravljavec Uredbe pojasnjuje, da predlog uredbe ne prinaša dodatnih obveznosti za poslovanje lokalnih skupnosti, saj obveznost priprave in posredovanja prečiščenih besedil predpisov lokalnih skupnosti obstaja vse od leta 2003, ko je bil sprejet Zakona o dostopu do informacij javnega značaja oziroma takratna Uredba o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 115/03 in 76/05). Tudi trenutno veljavna Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) v drugem odstavku 5. člena določa, da uprave lokalnih skupnosti posredujejo v svetovni splet in register predpisov lokalne skupnosti uradna oziroma neuradna prečiščena besedila veljavnih predpisov njihove lokalne skupnosti.

Da se občinam olajša izpolnjevanje omenjene obveznosti, sta predvideni standardizacija priprave neuradnih prečiščenih besedil in vzpostavitev aplikacije, preko katere bodo občine predložile zahtevane podatke in besedil. Vnos informacij bo optimiziran na način, da bodo občine, ki že objavljajo v uradnem listu, vnesle v aplikacijo samo manjkajoče podatke in besedila. Podatki, s katerimi javno podjetje že razpolaga, bodo v aplikaciji vidni kot privzeti podatki in jih bo občina lahko preverila in po potrebi dopolnila, medtem ko ponovni vnos ne bo potreben.

Predlog uredbe predvideva finančne posledice za državni proračun v skupni višini 203.781,05 eur, in sicer do vključno leta 2025. Ostale aktivnosti, ki so potrebne za vzpostavitev registra (v pretežnem delu gre za storitve informacijske tehnologije), se bodo financirale iz mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost v sklopu komponente Modernizacija digitalnega okolja javne uprave.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 7. 7. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                  * * *

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini. Spremembe zakona so nujne zaradi spremenjenih pogojev poslovanja plinskega gospodarstva in predvsem zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina, kakor tudi zaradi skorajšnjega sprejetja nove evropske plinske uredbe o skladiščenju plina.

Predlog zakona dopolnjuje pojme z dopolnitvijo »gospodinjskega odjemalca«, kjer za odjemalca, ki uporablja plin v gospodinjstvu na svojem odjemnem mestu bolj jasno določa omejitev predvidene letne porabe plina na 100.000 kWh, podobno kot je to urejeno za malega poslovnega odjemalca.

Predlog zakona nadalje določa »odjemalca osnovne oskrbe«, kjer poleg gospodinjskega odjemalca in malega poslovnega odjemalca dodaja skupne kotlovnice, ki oskrbujejo gospodinjstva in so le ta v vlogi lastnika ali solastnika. Le tega imenuje »skupni gospodinjski odjemalec«. Pri tem predlog dikcije ne izključuje tudi ostalih lastnikov etažnih lastnin ali objektov, ki se ogrevajo iz istega vira. S tem so iz pravice osnovne oskrbe izvzeti komercialni sistemi, kot so sistemi daljinskega ogrevanja, kjer je nabava plina kot energenta ena izmed ključnih poslovnih funkcij.

Predlog Zakona, za razliko od zakona o oskrbi z elektriko, ne predvideva »zasilne oskrbe« s plinom, saj do sedaj ni bilo potrebe za urejanje le-te. Evropska direktiva jo sicer omenja, ne pa zapoveduje njenega urejanja. Pri električni energiji je zasilna oskrba sestavljena iz oskrbe odjemalcem, čigar dobavitelj je izgubil članstvo v bilančni shemi in primera, ko lahko odjemalec zahteva dobavo po ceniku zasilne oskrbe. V obeh primerih tak servis izvaja SODO.

Z zaostrenimi pogoji poslovanja tudi za dobavitelje plina pa se lahko zgodi, da bi kateri od dobaviteljev prenehal poslovati oziroma bi bil v kratkem času izključen iz bilančne sheme. Za tak primer je smiselno, da se tudi pri oskrbi s plinom uvede začasen servis oskrbe odjemalca, dokler ne pridobi novega dobavitelja, t.i. »nadomestno oskrbo«. Ker na področju oskrbe s plinom nimamo podobne entitete kot pri oskrbi z elektriko, je potrebno (enega) dobavitelja nadomestne oskrbe določiti s pozivom Agencije za energijo, oziroma po uradni dolžnosti, če bi bil tak poziv neuspešen.

Nadomestna oskrba je namenjena avtomatskemu prehodu odjemalca na distribucijskem sistemu od obstoječega dobavitelja, ki ne sme več opravljati naloge dobavitelja, na dobavitelja nadomestne oskrbe. Zaradi avtomatskega prehoda je potrebno določiti prilagojene splošne dobavne pogoje za nadomestno oskrbo in veljavnost take pogodbe o dobavi, ki pa jo lahko odjemalec seveda kadarkoli prekine.

Cena nadomestne oskrbe s plinom bo največ enaka ceni izravnalnega plina (za negativna odstopanja) na slovenski izravnalni platformi, z dodatkom (za stroške) največ 25%.

Nadomestna oskrba na plinu bo pokrivala le situacije, ko odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja, oziroma ne utegne zamenjati dobavitelja do izpisa le tega iz bilančne sheme. Nadomestna oskrba ne bo namenjena prostovoljni izbiri odjemalca, ki sicer nima ali ne more pridobiti dobavitelja za novo obdobje. Za namen take oskrbe bo uvedena »osnovna oskrba« pri vseh dobaviteljih, ki bodo obvezno zagotavljali vsaj neko minimalno ponudbo za odjemno mesto z letno porabo plina do 100.000 kWh in za odjemna mesta, preko katerih se posredno s toploto oskrbujejo gospodinjstva iz skupne kotlovnice v njegovi lasti ali solastnini.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 22. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                    * * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZorR), katerega je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Predlog Zakona opredeljuje rokodelstvo kot dejavnost posebnega družbenega pomena v javnem interesu.

Namen zakona je ohranjanje in razvoj rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo kulturne dediščine. Predlog zakona uvaja sistemsko rešitev prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ki se uresničuje:

• preko zaščite rokodelcev oziroma s podeljevanjem naziva vrhunski rokodelec,
• preko zaščite rokodelskih izdelkov oziroma z njihovim certificiranjem,
• preko zaščite rokodelskih panog oziroma z njihovim terminološkim poimenovanjem.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 6. 7. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

* * *

* * *

S strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport smo prejeli predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje.

Predlog prinaša kar nekaj sprememb, npr. pri:

1. Pomočniku ravnatelja –> imenovanje pri vrtcu z 12 oddelki, prej 17 oddelki;
2. Organizatorju prehrane in organizatorju zdravstveno-higienskega režima -> sistematizacija polnega delovnega mesta na 40 oddelkov, prej 60;  
3. Sistematizacija novega delovnega mesta – vzgojitelj za zgodnjo obravnavo
4. Sistematizacija novega delovnega mesta – dietni kuhar
5. Spremembe pri zagotavljanju sočasnosti vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja,
6. Oddelkih z otroci s posebnimi potrebami -> če multidisciplinarni tim vrtcu predlaga znižanje normativa v oddelku v katerega je vključen otrok s posebnimi potrebami, o znižanju normativa vrtcu poda soglasje občina ustanoviteljica.
7. Uvedba nove vrste oddelka za otroke z avtističnimi motnjami
8. Financiranje delovnih mest za celostno zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami - > s prehodno določbo se določa, da do prevzema financiranja iz državnega proračuna, ta delovna mesta financirajo občine.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete najkasneje do 23. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

V postopku sprejema v Državnem zboru RS se nahaja Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1B), katerega je v sprejem vložila skupina poslank in poslancev.

Predlog Zakona med drugim razširja nabor upravičenih razlogov za zbiranje prostovoljnih prispevkov, in sicer tudi za primer bolezni ali telesne poškodbe. Natančno se opredeljuje vsebina pojma »nepridobitna pravna oseba« in določa kaj se šteje za humanitaren namen in kaj kot splošen koristen namen.

S predlogom Zakona se ureja dovoljena uporaba acetilena  (kalcijev karbid) ali drugih plinskih zmesi za pokanje v času velikonočnih praznikov, praznika dela ali v času praznovanj, ki jih lokalna skupnost določi s svojimi predpisi, ob sočasnem upoštevanju splošnih varnostnih navodil, določenih za acetilen ali druge plinske zmesi za pokanje.

Prav tako se v prvem odstavku 25. člena določa dodatno pooblastilo občinskim redarjem za zaseg sredstev ob nedovoljenem prostovoljnem zbiranju prispevkov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 27. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                            * * *

V postopku sprejema v Državnem zboru RS se nahaja Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1D), katerega je v sprejem vložila skupina poslank in poslancev.

Cilj predloga Zakona je noveliranje tistih določb, za katere je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da niso skladne z Ustavo RS. Tako se s predlogom Zakona črta drugi odstavek 121. člena, saj je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da koncesije, podeljene na podlagi ZLD-1, niso bile podeljene za nedoločen čas, ker prenehajo s smrtjo koncesionarja. To črtanje ne velja za nazaj in ne vpliva na pravnomočno končane postopke, ki so bili izvedeni na podlagi te določbe.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 27. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                     * * *

V postopku sprejema v Državnem zboru RS se nahaja Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), katerega je v sprejem vložila skupina poslank in poslancev.

Predlog zakona predvideva, da se v primeru podaljšanja koncesije preveri le realizacijo programa v podeljenem obsegu, ne preverja pa se ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije in ob obstoju dejstva, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 27. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                             * * *

Ministrstvo za okolje in prostor nam je v pregled posredovalo predlog Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023-2032 (ReNPRRO23-32).

Glavni cilj nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom je zagotoviti varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: RAO) in izrabljenim gorivom (v nadaljnjem besedilu: IG) v Republiki Sloveniji v skladu z načelom odločanja in ukrepanja na podlagi najnovejših izsledkov domačih in tujih raziskav, najnovejših tehnologij in najboljših praks in obratovalnih izkušenj, tako da bo v vsakem trenutku zagotovljena varnost ljudi in okolja ob hkratni dolgoročni tehnološko moderni in racionalni infrastrukturni podpori uporabnikom jedrskih in sevalnih tehnologij.

Za financiranje dejavnosti ravnanja z RAO in IG v Sloveniji so zagotovljeni trije glavni viri:

1. Sredstva Sklada NEK, ki jih na podlagi programa razgradnje NEK, programa odlaganja RAO in IG iz NEK in določil Zakona o skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 47/03 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) vplačuje slovenski lastnik NEK, to je GEN energija, d. o. o.,
2. plačila imetnikov institucionalnih RAO za storitve obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki po ceniku,
3. sredstva iz državnega proračuna.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 10. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo nov predlog Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ki se od prejšnjega razlikuje v sistemskih določbah proizvajalčeve razširjene odgovornosti v skladu z ZVO-2, ki je pričel veljati 13.4.2022.

Tako je za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki se ne prepovedujejo, predpisan sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (v nadaljevanju: sistem PRO). Za plastične proizvode za enkratno uporabo je za proizvajalce teh proizvodov določena obveznost plačila stroškov ozaveščanja, stroškov zbiranja odpadkov teh proizvodov, ki se zavržejo v javne sisteme za zbiranje odpadkov, vključno s tistimi, ki so povezani z infrastrukturo in njenim delovanjem ter naknadnega prevoza in obdelave teh odpadkov in stroške čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti, ki izvirajo iz teh proizvodov ter naknadnega prevoza in obdelave teh smeti.

Za proizvajalce, ki dajejo na trg v RS plastične proizvode za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, se s predlogom uredbe uvaja sistem PRO s skupnim izpolnjevanjem obveznosti PRO na podlagi določb ZVO-2.

Uredba uvaja minimalne zahteve vzpostavitve sistema PRO za izpolnjevanje obveznosti v skladu s to uredbo in ZVO-2. Glede na to, da se ukrepi predpisujejo za plastične proizvode za enkratno uporabo in njihove odpadne proizvode, ki so po naravi uporabe široke potrošnje in se lahko znajdejo v odpadkih kjerkoli, je možno sistem PRO izvajati le na način skupnega izpolnjevanja obveznosti v organizaciji, ki jo ustanovijo proizvajalci teh proizvodov. S to organizacijo proizvajalci sklenejo pogodbo in jo pooblastijo za izpolnjevanje skupnih obveznosti, ki so v tej uredbi opredeljene predvsem kot plačilo sorazmernega deleža stroškov čiščenja smetenja javnih sistemov za urejanje in čiščenje javnih površin, ki sta na lokalnem nivoju v obliki izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb čiščenja in vzdrževanja javnih površin in na državnem nivoju kot upravljavca državnih cest. Predlog uredbe tudi predpisuje metodologijo sorazmernega dela stroškov organizacije in način plačevanje teh stroškov.

Obveznost PRO je v skladu s tem predlogom uredbe tudi ozaveščanje potrošnikov:

• o razpoložljivih alternativnih proizvodih za ponovno uporabo, sistemih za ponovno uporabo in možnostih ravnanja z odpadki navedenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko,
• o dobrih praksah na področju ustreznega ravnanja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke ter negativnem vplivu smetenja in drugega neustreznega odstranjevanja odpadkov navedenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, na okolje, zlasti morsko.

V 4. členu določen nacionalni cilj zmanjšanja plastičnih lončkov za pijače in plastičnih posod za živila za enkratno uporabo ter ukrepi za dosego tega cilja. Za zmanjšanje porabe teh plastičnih proizvodov za enkratno uporabo so sprejeti ukrepi tako za proizvajalce teh proizvodov, kot tudi za organizatorja prireditev, upravljavcev aparatov za tople in hladne napitke ter ukrepe za ponudnika pijače in hrane ter drugih oseb, ki lahko s kakršnimi koli ukrepi prispevajo k zmanjšanju uporabe navedenih proizvodov. Ministrstvo bo Evropski Komisiji moralo poročati o doseženih ukrepih in ciljih za zmanjšanje uporabe plastičnih lončkov za enkratno uporabo in plastičnih posod za enkratno uporabo za živila. 

V 5. členu v skladu z Direktivo (EU) 2019/904 se določa tudi nekatere zahteve pri oblikovanju in sestavi vsebnikov za pijače do treh litrov, kot so plastenke pijač in sestavljena embalaža za pijačo, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, ki morajo biti v skladu z evropskimi standardi pritrjeni na vsebnike pijač. Za plastenke je predpisan cilj vsebnosti reciklata v plastenkah, in sicer mora biti vsebnost reciklata od 1. januarja 2025 dalje najmanj 25 % v PET plastenkah in od 1. januarja 2030 dalje najmanj 30 % v vseh plastenkah za pijačo do volumna treh litrov.

V 16. členu predloga uredbe je, za namene recikliranja plastenk, določen minimalen cilj ločenega zbiranja odpadnih plastenk, in sicer do 1. januarja 2025 dalje najmanj 77 % in do 1. januarja 2029 dalje najmanj 90 %. Za izračun cilja ločenega zbiranja odpadnih plastenk je predpisana metodologija za izvedbo sortirnih analiz mešane odpadne embalaže in metodologija izračuna količine odpadnih plastenk v RS.

Glede na določene zahteve iz predloga uredbe in kritja stroškov, ki so določeni za proizvajalce posameznih proizvodov, je treba predpisati poročanje posameznega proizvajalca o danih plastičnih proizvodih za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko na trg v RS. Proizvajalci bodo o danih plastičnih proizvodih za enkratno uporabo na trg v RS poročali organizaciji, ta pa bo podatke enkrat letno sporočila ministrstvu. Organizacija bo ministrstvu enkrat letno posredovala letno poročilo o izvajanju skupnih obveznosti v sistemu PRO.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 16. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina@zdruzenjeobcin.si.

                                                  * * *

Vlada RS je v nujni postopek sprejema v Državnem zboru RS vložila predlog Zakona o interventnih ukrepih za celovito ureditev položaja razseljenih oseb iz Ukrajine in za pomoč gospodarstvu Republike Slovenije zaradi posledic ukrajinske krize (ZUPOPGUK).

Namen predloga Zakona je preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države. Zaradi množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine na ozemlje Republike Slovenije je treba intenzivirati mehanizme v povezavi z ureditvijo statusa teh oseb, za katere je bila uvedena začasna zaščita skladno z odločitvijo Sveta Evropske unije in vlade iz 10. člena Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (v nadaljevanju: ZZZRO).

V ZZZRO odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi, in sicer se predlagajo:

• nadaljnja uskladitev z Direktivo Sveta 2001/55/ES,
• poenostavitev in hitrejša izvedba postopka priznanja začasne zaščite, vključno z jasnejšo ureditvijo ob vzporednosti začasne zaščite in postopku mednarodne zaščite,
• jasnejša delitev pristojnosti za izvedbo posameznih dejanj v postopku priznanja začasne zaščite ter odgovornosti za zagotovitev pravic osebam z začasno zaščito,
• ureditev pravic prosilcev za začasno zaščito in jasnejša ureditev pravic osebam z začasno zaščito.
  

Poglavitne rešitve na področju socialnega varstva so zlasti zagotovitev nastanitve v institucionalnem varstvu.

Poglavitne rešitve na področju zdravstvenega varstva so zaščita zdravja in življenje oseb z začasno zaščito, posebna skrb za ranljivo skupino oseb (nosečnice, starejši, otroci itn.), ob upoštevanju specifičnosti zdravstvenega stanja oseb, za katere je uvedena začasna zaščita.

Poglavitne rešitve na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti se nanašajo na možnost vključitve v programe vzgoje in izobraževanja (od predšolske vzgoje do visokošolskih programov). Osebe z začasno zaščito se v programe vključujejo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani.

Študentje višješolskih in visokošolskih programov s statusom osebe z začasno zaščito imajotudi pravico do mesečnega dodatka za izobraževanje.

Posledice ukrajinske krize čutijo tudi slovenska podjetja. Zaradi stanja v Ukrajini je prekinjeno ali oteženo dokončanje začetih poslov ali prejem plačila za dobavljeno blago ali storitve slovenskih podjetij, oteženo jim je tudi sklepanje novih poslov s podjetji v Ukrajini.

Zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil na Ukrajino je Evropska unija sprejela omejevalne ukrepe proti Ruski federaciji in Belorusiji, čemur so sledile tudi države članice, med drugim tudi Republika Slovenija. Posledično je slovensko gospodarstvo zaradi teh omejevalnih ukrepov utrpelo škodo. Slovenska podjetja se z vplivi ukrajinske krize in omejitev v poslovanju z Rusko federacijo in Belorusijo spoprijemajo v času, ko bi morala po krizi zaradi koronavirusa znatno vlagati v razvoj ter povečanje produktivnosti, dodane vrednosti in konkurenčnosti.

Hkrati se gospodarstvo spoprijema še z izjemno rastjo cen energentov ter z izzivi prekinjenih ali oteženih dobavnih verig za materiale, bistvene komponente in surovine. To vpliva tudi na izvajanje projektov občin.

Da bi se preprečile težko popravljive posledice za delovanje države, je nujen hiter odziv tudi pri sprejetju ukrepov na področju gospodarstva, da se omilijo posledice oziroma da se zmanjšajo negativni učinki ukrajinske krize in se omilijo tudi posledice omejitev v poslovanju z Rusijo in Belorusijo na tem področju.

S predlogom zakona se v pravni red Republike Slovenije prav tako prenaša 101.a člen Direktive Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost, ki državam članicam omogoča hiter odziv na izredne okoliščine, kot so pandemije, humanitarne krize in naravne nesreče.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 6. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

S predlaganim Sklepom o delitvi sredstev požarne takse za izvajanje nalog varstva pred požarom v lokalnih skupnostih se določi sredstva požarne takse za izvajanje nalog v lokalnih skupnostih, in sicer v razmerju 50 odstotkov za lokalne skupnosti za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah in 50 odstotkov za državo za financiranje nalog širšega pomena.

Vaše mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 27. 5. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                           * * *

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o obliki in vsebini ovojnice, vsebini vročilnice in drugih sporočil za osebno vročanje v upravnem postopku.

Osnutek pravilnika, tako kot osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju, ki vam jo ločeno pošiljamo v pregled, sledi spremembi Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se je uveljavila z Zakonom o debirokratizaciji. Omenjena sprememba bo s 7. 7. 2022 uveljavila t.i. vročanje s seznanitvijo s potrditvijo prevzema preko sporočil na mobilni telefon oziroma brez potrditve prevzema neposredno z vložitvijo v elektronski predal.

V osnutku pravilnika se določa vsebina sporočil, ki se bodo v procesu vročanja s seznanitvijo izmenjevala med informacijskim sistemom za vročanje in naslovnikom oziroma med informacijskim sistemom za vročanje in organom.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 2. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju, ki omogoča izvrševanje Zakona o splošnem upravnem postopku v delu, ki se na naša na vročanje dokumentov v elektronski obliki s seznanitvijo in se je spremenil z Zakonom o debirokratizaciji.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 2. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

V obravnavo Državnemu zboru RS je bila predlagana novela Zakona o državni upravi.

Z zakonom se predlaga sprememba 74.č člena, ki ureja centralni imenik. Predlagana rešitev vzpostavlja pravno podlago za učinkovitejše izvajanje nekaterih kadrovskih postopkov za podporo izvajanju politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave.

Poleg centralnega imenika se za potrebe vodenja kadrovskih postopkov predlaga vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje s kadri, prav tako pa tudi vzpostavitev pravne podlage za pridobivanje podatkov iz centralne kadrovske evidence s strani organov državne uprave za namen izvajanja kadrovskih postopkov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 10. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

V obravnavo Državnemu zboru RS je bila predlagana novela Zakona o lekarniški dejavnosti.

Cilj novele zakona je noveliranje tistih določb, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost z Ustavo. Sprememba določb bo prispevala k ureditvi področja preoblikovanja zasebnega zdravstvenega delavca s koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti v gospodarske družbe in področje prenosa večinskega deleža v pravni osebi s koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Prenos deleža se omogoča pod določenimi pogoji in s sodelovanjem oz. soglasjem koncendenta. Poleg tega se izrecno ureja tudi prvi prenos deleža v družbi s koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti, ki nima izrecno določenega  trajanja koncesijskega razmerja.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 10. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

V obravnavo državnemu zboru  je bila predlagana novela Zakona o lokalnih volitvah. V predlogu novele zakona se novelirajo določbe za katere je ustavno sodišče ugotovilo da so neskladne z ustavo in tiste določbe za katere je bilo ugotovljeno, da so premalo natančne.

Spremembe se med drugim  nanašajo na:

• volilni spor,
• določitev pogojev za imenovanje predsednikov in namestnikov volilne komisije,
  
• omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov občinam,
• določitev državnega organa, ki bo skrbel za enotno razlago na tem področju..
  

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 10. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

S predlogom Pravilnika se določa:

• podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta;
• podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta;
• podrobnejšo vsebin, obliko in način priprave sklepa o lokacijski preveritvi;
• podrobnejše merilo za spreminjanje namenske rabe prostora z OPPN brez predhodne spremembe OPN na obstoječih stavbnih zemljiščih,
• podrobnejšo vsebino in obliko občinskega odloka o urejenosti naselij in krajine.

Določajo se tudi:

• vrste in ravni podrobnosti (členitev) namenske rabe prostora,
• grafične znake za prikaz namenske rabe prostora, kot so določeni s prilogo 1, ki je sestavni del tega pravilnika,
• grafične znake za prikaz drugih elementov izvedbene regulacije prostora, kot so določeni s prilogo 2,
• tehnična pravila za pripravo občinskega prostorskega načrta, občinskega podrobnega prostorskega načrta in sklepa o lokacijski preveritvi, kot so določena s prilogo 3.

Priloge k osnutku Pravilnika:

• priloga 1 - namenska raba prostora na I., II. in III. ravni podrobnosti
• priloga 2 - grafični znaki drugih elementov izvedbene regulacije prostora
• priloga 3 - tehnična pravila za pripravo OPN, OPPN, sklepa o lokacijski preveritvi in OUNK v digitalni obliki

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 2. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

S predlogom Uredbe se določa:

• podrobnejša merila za izračun višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo,
• način izračunavanja nadomestila za degradacijo in uzurpacijo,
• način plačila nadomestil za degradacijo in uzurpacijo.

Navedeno nadomestilo se odmeri investitorju oz. lastniku:

• nelegalnega ali neskladnega objekta,
• dela objekta ali nelegalne rekonstrukcije objekta v postopku izdaje:
  - gradbenega dovoljenja za objekt ali prizidavo, ki je zgrajena brez predpisanih dovoljenj,
  - odločbe o legalizaciji,
  - dovoljenja za objekt daljšega obstoja.

Višina nadomestila se določi glede na:

• vrsto objekta,
• vrsto gradnje,
• velikost,
• skladnost z namensko rabo zemljišča,
• njegovo morebitno lego v  varovanem območju.

Sredstva, pridobljena z vplačili nadomestil, so v višini 50 % prihodek proračuna občine, na območju katere leži zadevni objekt, v višini 50 % pa so sredstva prihodek državnega proračuna.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 2. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                     * * *

Predlog zakona predvidena spremembe v sledečih zakonih:

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
• Kazenski zakonik,
• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb,
• Zakon o državnem tožilstvu,
• Gradbeni zakon,
• Zakon o ohranjanju narave,
• Zakon o orožju,
• Zakon o organiziranosti in delu v policiji,
• Zakon o tujcih,
• Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo,
• Zakona o prevozih v cestnem prometu.

V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se odpravlja sprememba sestave svetov izobraževalnih zavodov in se vrača v prej veljavno ureditev.

V Gradbenem zakonu se odpravlja ureditev, ki pri postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, omogoča vodenje projekta tudi drugim strokovnjakom in ne le arhitektom.

V Zakonu o ohranjanju narave se odpravlja zaostritev pogojev pridobitve statusa nevladne organizacije v javnem interesu. Vaše predloge mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 24. 5. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledilo objavo predloga Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka in prispevka za začasne objekte (v nadaljevanju: Uredba), katero je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Uredba je pripravljena na podlagi 165., 226., 228., 230., 242. in 244. člena Zakona o urejanju prostora, z njo pa se določa:

• podrobnejša vsebina programa opremljanja stavbnih zemljišč,
• podrobnejša vsebina podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,
• izračun komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo,
• način izračuna akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo,
• način upoštevanja plačane akontacije pri odmeri komunalnega prispevka,
• podrobnejši način upoštevanja preteklih vlaganj in že poravnanih obveznosti plačila komunalnega prispevka,
• izračun prispevka za začasno uporabo obstoječe komunalne opreme za začasne objekte.

Uredba v primerjavi s sedaj veljavno Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka ohranja enako strukturo in vsebino, izključene pa so vsebine, ki so prenesene v ZUreP-3. Prav tako pa je dodatno vključena vsebina prispevka za začasne objekte.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 24. 5. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predlog Pravilnika o dokumentaciji in obrazcih pri graditvi objektov (v nadaljevanju: Pravilnik), kateri določa:

• vsebino in obliko obrazcev zahtev, izjav, prijav, sklepov in odločb pri poslovanju in e-graditvi;
• vsebino in obliko dokumentacije za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte, ki se uporabljajo za posamezne vrste objektov;
• vsebine in oblike mnenja ter vsebino in obliko dokumentacije za legalizacijo;
• vsebino in obliko mnenja in potrdila pri izvedbi manjše rekonstrukcije;

Pravna podlaga za pripravo in sprejem Pravilnika je Gradbeni zakon (v nadaljevanju (GZ-1), ki v prvem odstavku 152. člena določa, da mora pristojni minister v šestih mesecih po uveljavitvi GZ-1 izdati podzakonske predpise iz:

• šestega odstavka 4. člena (začasni objekti);
• tretjega odstavka 7. člena (pogoji za izvedbo manjše rekonstrukcije);
• šestega odstavka 11. člena (poslovanje in eGraditev);
• desetega odstavka 39. člena (projektna in druga dokumentacija);
• osmega odstavka 43. člena (pridobivanje mnenj);
• osmega odstavka 142. člena (legalizacija objektov, splošno).

Obrazcev je zaradi novih določb glede manjše rekonstrukcije, pridobivanja mnenj in legalizacije več. Obstoječi obrazci so posodobljeni glede na nove izraze v GZ-1. Ker so obrazci napoved e-graditve je v Pravilniku izrecna določba, da je vsebina in oblika obrazcev obvezna, razen v delu, kjer obrazci dopuščajo možnost dodajanja ali brisanja posameznih rubrik.

Obrazci oz. priloge k Pravilniku so sledeče:

1. Naslovna stran projektne dokumentacije
2. Izjava projektanta, izvajalca ali nadzornika
3. Naslovna stran načrta
4. Izjava projektanta in vodje projektiranja v DGD
5. Izjava projektanta in vodje projektiranja
6. Izjava izvajalca pregleda pri neuporabi priporočene metode v PZI
7. Izjava projektanta načrta in pooblaščenega strokovnjaka, ki je izdelal načrt
8. Izjava projektanta in vodje projekta v PZO
9. Izjava projektanta in vodje projektiranja ter nadzornika in vodje nadzora v PID
10. Mnenje pooblaščenega strokovnjaka pri manjši rekonstrukciji
11. Izjava pooblaščenega strokovnjaka pri nujni rekonstrukciji
12. Kazalo vsebine projekta
13. Splošni podatki o gradnji
14. Naslov vsebine DZO
15. Vsebine izvajalca v DZO
16. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt – list 1
17. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt – list 2
18. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt – list 3
19. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti – list 1
20. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti – list 2
21. Zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev
22. Zahteva za izdajo mnenja
23. Zahteva za izdajo mnenja glede skladnosti dopustnih manjših odstopanj z izdanim mnenjem in predpisi
24. Mnenje pristojnega mnenjedajalca
25. Mnenje glede skladnosti dopustnih manjših odstopanj z izdanim mnenjem in s predpisi iz svoje pristojnosti
26. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja
27. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt
28. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti
29. Zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja
30. Prijava pripravljalnih del
31. Prijava začetka gradnje
32. Prijava začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta ali enostavne stavbe 
33. Prijava spremembe investitorstva
34. Prijava poskusnega obratovanja
35. Zahteva za izdaja uporabnega dovoljenja
36. Izjava nadzornika in vodje nadzora ob vlogi za izdajo UD za spremembo namembnosti
37. Izjava nadzornika in vodje nadzora ob vlogi za izdajo UD za enostanovanjsko stavbo
38. Izjava nadzornika in vodje nadzora ob vlogi za izdajo UD za enostanovanjsko stavbo brez dokončanega ovoja
39. Izjava projektanta, izvajalca ali nadzornika
40. Dopolnitev vloge
41. Zahteva za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
42. Odločba o poskusnem obratovanju
43. Zahteva za podaljšanje poskusnega obratovanja
44. Odločba o podaljšanju poskusnega obratovanja
45. Uporabno dovoljenje
46. Zahteva za izdajo odločbe o legalizaciji
47. Izjava projektanta in pooblaščenega strokovnjaka v dokumentaciji za legalizacijo
48. Splošni podatki o objektu legalizacije
49. Zahteva za dovoljenje za objekt daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja
50. Zahteva za izdajo UD za obstoječi objekt daljšega obstoja z GD
51. Izjava pooblaščenega strokovnjaka ob zahtevi za izdajo UD za objekt daljšega obstoja z GD
52. Zahteva za izdajo odločbe o pridobljenem UD za enostanovanjsko stavbo
53. Zahteva za izdajo odločbe o pridobljenem gradbenem in uporabnem dovoljenju
54. Izmenjevalni format za uvoz gabarita stavbe
55. Shema ureditve in označitve osnovnih map (direktorijev) elektronske oblike projektne dokumentacije

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 19. 5. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Predlog Uredbe je pripravljen na podlagi 20. člena Zakona o urejanju prostora, ki določa razrešitev nasprotja interesov in nalaga vladi, da področje podrobneje opredeli.

Uredba določa:

• merila za vrednotenje vplivov na gospodarstvo, družbo in okolje pri odločanju o razrešitvi nasprotja javnih interesov,
• postopek odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov.

Uredba določa, da se odločanje o razrešitvi nasprotja javnih interesov se lahko izvede v postopku priprave prostorskega akta:

• državnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: DPN),
• uredbe o najustreznejši varianti,
• občinskega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPN),
• občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPPN), 
• akcijskega programa za izvajanje Strategije,
• regionalnega prostorskega plana ali
• občinskega prostorskega plana.

Določa pa se tudi uporaba pri tudi pri podrobnejšem prostorskem načrtovanju in dovoljevanju, ki se izvaja v okviru združenega postopka ali delnega združenega postopka pri državnem prostorskem načrtovanju.

Uredba v 5. členu določa, da se pobuda za uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov vloži, če pripravljavec prostorskega akta po prejemu negativnega mnenja državnega nosilca urejanja prostora oceni, da je nastalo strokovno nerešljivo nasprotje javnih interesov, tako da ni mogoče nadaljevati postopka priprave prostorskega akta brez določitve izjeme od določenih varstvenih ali razvojnih ciljev.  Ta se lahko vloži v treh fazah, in sicer:

• v fazi predloga prostorskega akta,
• v fazi študije variant, če se ta izdela pri državnem prostorskem načrtovanju, ali
• v fazi priprave dokumentacije, če gre za združen postopek ali delni združen postopek pri državnem prostorskem načrtovanju in pobuda ni bila vložena v fazi študije variant.

Uredba določa, da se pobuda najprej vloži pri ministrstvu, pristojnemu za prostor. Ta preveri izpolnjevanje pogojev za njeno obravnavo, nato jo javno objavi in pridobi mnenja ter pripravi gradivo za obravnavo pobude na vladi.  Uredba tudi določa, da se pobudi predloži elaborat interesov. Za pripravo tega pa je odgovoren pripravljavec prostorskega akta, v primeru državnega prostorskega načrtovanja pa pobudnik priprave prostorskega akta.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 5. 5. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                      * * *

Uredba določa vsebino, obliko in način priprave smernic, ki jih izdajo državni in lokalni nosilci urejanja prostora.

Vsebina smernic:

• opis zahtev, ki se nanašajo na načrtovanje prostorskih ureditev,
• določanje namenske rabe prostora,
• določanje prostorskih izvedbenih pogojev.

Oblika smernice je opredeljena v Prilogi 1 in v je v treba v treh sklopih vnesti osnovne podatke o smernicah in nosilcu urejanja prostora, zahteve nosilca urejanja prostora pri pripravi prostorskega izvedbenega akta in podatke o nosilcu urejanja prostora.

Uredba določa tudi način priprave smernic, in sicer posebej za državne nosilce urejanja prostora in posebej za lokalne nosilce urejanja prostora.

Smernice, ki jih sprejmejo lokalni nosilci urejanja prostora, postanejo del državnega prostorskega reda. Pripravijo se lahko za eno občino ali območje več občin, lahko pa tudi za manjše teritorialne enote.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 5. 5. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Pravna podlaga za pripravo in sprejem Pravilnika je 231. člen Zakona o urejanju prostora, ki v prvem odstavku določa, da če občina ne določi podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, se tega odmeri na podlagi nadomestnih podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. V petem odstavku tega člena pa je določen sprejem podzakonskega akta, ki to podrobneje opredeli.

Tako predlog Pravilnik določa povprečne stroške obstoječe komunalne opreme na enoto mere in izračun komunalnega prispevka na podlagi nadomestnih podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 21. 4. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Z Uredbo se spreminja seznam kopalnih voda, ki je določen v Prilogi 1 veljavne Uredbe, in sicer na način, da se obstoječo Prilogo 1 nadomesti z novo Prilogo, ki vključuje noveliran seznam kopalnih voda. V aprilu 2021 je MOP Uredbo za mesec dni objavil na spletnem portalu e-demokracija. MOP je prejete pripombe pregledal in na podlagi novo pridobljenih informacij pripravil Uredbo, v kateri se 5. člen dopolni na način, da se doda drugi odstavek, ki določa meje kopalnih voda.

S prilogo k Uredbi se določi posodobljen seznam kopalnih voda, ki obsega 48 kopalnih voda. Se pa prenovljenim seznamom kopalnih voda status na določenih obstoječih območjih kopalnih voda zaradi neizpolnjevanja kriterijev za ugotavljanje kopalnih voda ukine.

Vaše predloge, mnenja in pripombe na m lahko posredujete do vključno 11. 4. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Namen predloga Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa (v nadaljevanju: ZUJPP) je vzpostavitev družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (JPP) v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države, ki bo združila funkcije upravljanja v enem organu. Glavne pristojnosti družbe bodo predvsem:

·         načrtovanje ponudbe javnega potniškega prometa glede na potrebe,

·         oblikovanje prevoznih storitev in načrtovanje njihovega financiranja,

·         sodelovanje pri določanju strategije razvoja JPP,

·         priprava strokovnih podlag, upravljanje sistema enotne vozovnice,

·         zagotavljanje informiranja potnikov,

·         promocije javnega prevoza,

·        sodelovanje pri načrtovanju razvoja infrastrukture za potnike in infrastrukture za dopolnilne potniške storitve.

Ena izmed glavnih pomanjkljivosti sedanje ureditve javnega potniškega prometa v Sloveniji je odsotnost subjekta, ki bi imel vlogo upravljavca na taktični ravni, ki načrtuje in nadzira izvajanje prevoznih storitev. Z ustanovitvijo upravljavca bo vzpostavljena trostopenjska struktura upravljanja (strateška, taktična in operativna raven), kot jo poznajo države s sodobno urejenimi sistemi javnega potniškega prometa.

Ena izmed glavnih rešitev in sprememb, v primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo, je podelitev družbi za upravljanje JPP pristojnost priprave in izvajanja postopkov oddaje storitev gospodarske javne službe medkrajevnega cestnega in železniškega linijskega prevoza, sklepanja pogodb in opravljanja nadzora nad izvajanjem sklenjenih pogodb.

Z ZUJPP se spreminja obstoječi sistem financiranja JPP. V okviru družbe za upravljanje JPP se bo zagotovila finančna integracija na način, da se bo na enotnem računu zbiralo in upravljalo z vsemi viri financiranja JPP, ki se za financiranje gospodarske javne službe JPP v državni pristojnosti zagotavljajo na državnem in lokalnem nivoju ter iz drugih virov. Družba bo tako edina pooblaščena za sklepanje pogodb z vsemi sofinancerji. Posledično bo morala tudi zagotoviti, da se bodo ta sredstva zbirala na ločenem računu in bodo namenjena le za poravnavo nadomestila stroškov, do katerih so na podlagi sklenjenih pogodb gospodarskih javnih služb JPP upravičeni prevozniki.

ZUJPP uveljavlja tudi načelo integrirane ponudbe JPP, skladno s katerim morajo biti storitve JPP, ki jih zagotavlja Republika Slovenija kot gospodarsko javno službo, medsebojno povezane v enotno, dopolnjujočo se ponudbo, ki temelji na fizični, finančni, informacijski, tarifni in upravljavski integraciji, ter je prilagojena razvoju in potrebam potnikov.

Vaša mnenja nam lahko posredujete do 4. 4. 2022 na elektronski naslov: mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                       * * *

S predlogom Uredbe se zmanjšuje onesnaževanje površinskih voda in spodbuja gospodarno in trajnostno rabo termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji, s čimer se izpolnjujejo zahteve Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22.12.2000).

Pristojni ugotavljajo, da obstoječi uporabniki vode oz. imetniki vodne pravice za rabo termalne vode, le-te ne uporabljajo učinkovito in okolju prijazno. Vodo, ki ji je bila odvzeta toplota, največkrat neonesnaženo spuščajo v površinske vode. Tovrstne termalne in termomineralne vode zaradi geološke sestave v Sloveniji vsebujejo snovi kot na primer mangan, nikelj, sulfat, amonij, bor kakor tudi benzo(a)piren in benzene. Slednja parametra sta v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, določena kot parametra kemijskega stanja površinskih voda za katera vodna direktiva določa cilj postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi oziroma ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih snovi.

Zaradi izpolnjevanja obveznosti iz Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah in ob pogoju, da je zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote in če to ne vodi k večjemu onesnaženju okolja, se s spremembo uredbe omogoča upoštevanje učinka čiščenja čistilne naprave pri odvajanju industrijske odpadne vode v kanalizacijo.

Vaše morebitne predloge, pripombe in mnenja nam lahko  posredujete do vključno 8. 4. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                     * * *

Uredba določa:

• vrste varstvenih območij dediščine,
• podrobnejša merila za določitev varstvenih območij dediščine,
• varstvene usmeritve za posamezne vrste varstvenih območij dediščine z namenom celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

Vrste varstvenih območij dediščine so:

• arheološka varstvena območja
• naselbinska varstvena območja
• stavbna varstvena območja
• vrtnoarhitekturna varstvena območja
• varstvena območja kulturne krajine
• memorialna varstvena območja
• tehniško-industrijska varstvena območja

Merila za določitev posameznega varstvenega območja dediščine so:

• merilo avtentičnosti in ohranjenosti,
• avtorsko merilo,
• razvojno merilo,
• tipološko merilo,
• zgodovinsko pričevalno merilo,
• kulturno civilizacijsko merilo in
• prostorsko merilo. 

V vseh varstvenih območjih dediščine pa veljajo naslednje usmeritve:

• spodbujanje ohranitve in trajnostne uporabe dediščine,
• omogočanje trajnostnega razvoja dediščine za zadovoljevanje potreb sedanje generacije,
• spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene dediščine,
• spodbujanje identificiranja, dokumentiranja, vrednotenja in interpretiranja dediščine, vključno z arheološkimi ostalinami,
• ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena dediščine,
• dopuščanje posegov v dediščino, ki upoštevajo in ohranjajo njene varovane sestavine,
• dopuščanje posegov, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev dediščine ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena

Uredba v drugem odstavku 6. člena določa, da se v postopkih prostorskega načrtovanja, za načrtovanje novih ureditev v varstvenih območjih dediščine, lahko zahteva priprava posebnih strokovnih podlag.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 11. 4. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Predlog Pravilnika, katerega je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, določa:

• način, vsebino in postopek prijave nezgod in poškodb pri delu,
• ravnanje Inšpektorata Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem besedilu: IRSD) v zvezi s prijavo nezgod pri delu v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu,
• ravnanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) v zvezi s prijavo poškodbe pri delu zaradi izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z ugotavljanjem in uveljavljanjem povračila škode in drugih stroškov, v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,
• izvajanje nalog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) v zvezi s prijavo poškodbe pri delu v skladu s predpisi o javnem zdravju in zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 11. 4. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Zakon o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju: ZGJSVO) celovito ureja področje javnih služb, ki se sedaj izvajajo na podlagi Zakona o varstvu okolja in podzakonskih aktov ter predstavlja zgolj nadgraditev obstoječe ureditve in na teh področjih predlagani zakon ne vsebuje novih nalog javne uprave ali pravosodnih organov. Na področju oskrbe s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstva pa je poglavitna novost zaradi uskladitve s 70.a členom Ustave sprememba pristojnosti.  Po novem se bo ta javna služba izvajala kot naloga države, ki jo kot preneseno nalogo izvajajo občine. Za državo pomeni takšna sprememba dodatne pristojnosti zlasti z vidika izvajanja nadzora. V primeru prenesenih nalog bo ministrstvo opravljajo poleg nadzora nad zakonitostjo dela občinskih organov tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo opravljanja nalog, za kar bodo potrebni določeni kadrovski in materialni pogoji

Zakon prinaša tudi nekatere poenostavitve za stranke pri obveznosti do organov javne uprave, zlasti glede poročanja.

Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sicer že urejena v podzakonskem predpisu, vendar pa so določene vsebine zaradi svojega pomena sedaj prenesene na zakonsko raven. To so obvezne storitve, ki se opravljajo v okviru odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, uporabniki javne službe, doseganje oskrbovalnih standardov, zagotavljanje javne službe, vodenje evidenc ministrstva in izvajalcev javne službe, program izvajanja javne službe, poročanje o izvajanju javne službe, poročanje o doseganju oskrbovalnih standardov ter določbe glede posebnih storitev. Pomembna novost ZGJSVO je, da med oblikami izvajanja javne službe ni več predvidenih režijskih obratov in da mora izvajalec javne službe opravljati storitve za vsaj 5.000 uporabnikov, izrecno pa je prepovedano prepustiti izvajanje javne službe podizvajalcem. Novost je tudi, da izvajalec javne službe pripravi program izvajanja javne službe za vsako občino posebej.

Tudi področje dela državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov je že urejeno v podzakonskem predpisu, vendar pa so določene vsebine zaradi svojega pomena sedaj prenesene na zakonsko raven. ZGJSVO spreminja ureditev v smislu, da se dejavnost izvaja kot koncesionirana javna služba. Sprememba je tudi v vrstah odpadkov, ki so predmet javne službe, saj blata čistilnih naprav skladno z določbami v predpisih EU ne sodijo več med komunalne odpadke. ZGJSVO predpisuje pogoje, pod katerimi ostanek komunalnih odpadkov po mehanski obdelavi lahko postane predmet državne gospodarske javne službe.

Nadalje daje ZGJSVO vladi pooblastilo, da s predpisom podrobneje uredi prispevna območja, iz katerih bodo za posamezno napravo dostavljeni odpadki za obdelavo v okviru javne službe. 

Na področju občinske gospodarske javne službe ravnanja z odpadki (zbiranje, obdelava, odlaganje) se na zakonsko raven prenašajo določbe, ki določajo vrste odpadkov, uporabnike storitev in njihove obveznosti, izjeme od uporabe, oblike zagotavljanja javne službe, pogoje za opravljanje javne službe in evidence ter dopustnost opravljanja posebnih storitev na infrastrukturi, namenjeni izvajanju javnih služb. V določilih, ki urejajo javne službe obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov je določeno, da javno službo lahko izvaja samo oseba, ki ima za obdelavo odpadkov (v to sodi tudi odlaganje) pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Odpadke lahko v okviru javne službe obdeluje le izvajalec, ki je javno podjetje ali javni zavod v lasti občine oziroma oseba, ki je za opravljanje dejavnosti pridobila koncesijo.

Določbe predloga ZGJSVO izključujejo opravljanje dejavnosti s pomočjo podizvajalcev. Predlog ZGJSVO daje vladi pooblastilo, da s predpisom podrobneje uredi oskrbovalne standarde, tehnične, vzdrževalne in organizacijske ter druge ukrepe in normative za izvajanje javne službe, vodenje evidenc in obveščanje uporabnikov za vsako od navedenih služb.

ZGJSVO prinaša novosti na področju gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin. Ker sedaj področje ni bilo urejano s podzakonskim predpisom, kot to predvideva 149. člen ZVO-1,  občina za to gospodarsko javno službo postavlja svoja merila in pogoje izvajanja del in nalog. ZGJSVO določa javne površine, za katere se  izvaja javna služba ter njihovo evidentiranje, vključno z vsebino evidence. Občina uredi izvajanje javne službe z odlokom, s katerim se določi organizacijska zasnova opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev, način upravljanja javne službe, vrste in vsebine nalog, obseg javnih površin za katere se izvaja javna služba, obveznosti izvajalca javne službe, obveznosti občine, vire in način financiranja ter druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe vzdrževanja in čiščenja javnih površin. Predpisana je izdelava programa urejanja in čiščenja javnih površin in obvezno poročanje o izvajanju javne službe. Zaradi težav v praksi pri izvajanju javne službe na priobalnih zemljiščih je omogočeno, da občina javno službo izvaja tudi na teh zemljiščih, če je zato predhodno pridobljeno soglasje pristojnega ministrstva.

ZGJSVO nekoliko bolj podrobno, kot sedaj veljavni predpisi, določa evidentiranje gospodarske javne infrastrukture varstva okolja. Ta infrastruktura se evidentira v upravljavskem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture. Kataster gospodarske javne infrastrukture vodi in vzdržuje pristojni organ za geodetske zadeve. Upravljavski katastri gospodarske infrastrukture so katastri, ki jih vodijo in vzdržujejo upravljavci posamezne vrste gospodarske infrastrukture. Določeni so podatki, ki se morajo evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukture. Vzpostavljen je nov povezovalni identifikator, ki služi povezovanju različnih evidenc (register osnovnih sredstev, upravljavski kataster, ipd.). ZGJSVO določa tudi dostop do podatkov gospodarske javne infrastrukture iz katastra javne gospodarske infrastrukture in upravljavskega katastra.

ZGJSVO določa oblikovanje cen storitev javnih služb in zavezanca za plačilo navedenih storitev. V zvezi s tem določa:

• postopek oblikovanja cene in njeno sestavo,
• elemente cene in izhodišča za določitev cene,
• upravičene stroške, ki se lahko vključijo v ceno storitve javne službe.

Posebej določa oblikovanje cene za občinske javne službe in državne javne službe. Pri tem se sledi štirim kumulativnim merilom, katerih izpolnjevanje je bistveno, da se znesek nadomestila za storitve javne službe ne šteje za državno pomoč.

ZGJSVO določa naloge izvajalca javne službe. Določeni so tako:

• upravičeni stroški, kateri se lahko vključijo v ceno izvajanja javne službe,
• neupravičeni stroški, kateri se ne smejo vključiti v ceno.

ZGJSVO določa, da je znesek za plačilo posamezne občinske javne službe sestavljen iz:

• cene javne infrastrukture, potrebne za izvajanje posamezne občinske javne službe,
• cene storitve posamezne občinske javne službe.

Izvedba zakona bo zahtevala prilagoditve, ki se bodo izražale tudi v dodatnih stroških tako za državo kot za lokalne skupnosti.

Skladno z ZGJSVO se pri razvojnem načrtovanju predvideva večji poudarek na ustrezno načrtovanje infrastrukture javnih služb.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 13. 5. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

 * * *

Predlog Uredbe določa:

1. klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov,
2. podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov kot splošna podrobnejša merila (v nadaljevanju: splošna merila),
3. posebna podrobnejša merila,
4. merila za vzdrževanje in manjšo rekonstrukcijo.

Predlog Uredbe določa njeno uporabo:

1. pri projektiranju, dovoljevanju,
2. za evidentiranje podatkov o gradnjah in objektih,
3. pri označevanju tehničnih smernic,
4. za statistične namene,
5. za razvrščanje enostavnih objektov in vzdrževanje objektov, ki jih določajo predpisi s področja energetike, rudarstva, gospodarjenja z gozdovi, elektronskih komunikacij, cest, železnic in žičniških naprav, upravljanja voda ter drugi predpisi, razen če so določbe te uredbe za investitorja ugodnejše.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko  posredujete do vključno 13. 4. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Predlog Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje ureja cilje in ukrepe za posamezne plastične izdelke za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko.

Uredba ureja tudi cilje in ukrepe za odpadke, ki nastanejo iz navedenih  proizvodov. Predlog uredbe tako z namenom zmanjšanja onesnaževanja okolja, zlasti vodnega (morskega) okolja, določa ukrepe za 10 najpogosteje najdenih plastični proizvodov za enkratno uporabo na obalah oceanov v EU in za ribolovno opremo, ki vsebuje plastiko.

Tako:

• je za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki se ne prepovedujejo, predpisan sistem proizvajalčeve razširjene odgovornost;
• se za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki so embalaža, uporablja predpis, ki ureja embalažo in odpadno embalažo;
• je za proizvajalce teh proizvodov, v okviru proizvajalčeve razširjene odgovornosti določena obveznost plačila stroškov ozaveščanja, stroškov zbiranja odpadkov teh proizvodov, ki se zavržejo v javne sisteme za zbiranje odpadkov, vključno s tistimi, ki so povezani z infrastrukturo in njenim delovanjem, ter naknadnega prevoza in obdelave teh odpadkov in stroške čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti, ki izvirajo iz teh proizvodov ter naknadnega prevoza in obdelave teh smeti.

Tako je v 4. členu določen nacionalni cilj zmanjšanja plastičnih lončkov za pijače in plastičnih posod za živila za enkratno uporabo ter ukrepi za dosego tega cilja. Za zmanjšanje porabe teh plastičnih proizvodov za enkratno uporabo so sprejeti ukrepi tako za proizvajalce teh proizvodov, kot tudi za organizatorja prireditev, upravljavcev aparatov za tople in hladne napitke, in ukrepi za ponudnika pijače in hrane ter druge osebe, ki lahko s kakršnimi koli ukrepi prispevajo k zmanjšanju uporabe navedenih proizvodov. Ministrstvo za okolje in prostor bo moralo Evropski Komisiji poročati o doseženih ukrepih in ciljih za zmanjšanje uporabe plastičnih lončkov za enkratno uporabo in plastičnih posod za enkratno uporabo za živila.

Predlog Uredbe v 9. členu med drugim določa, da izda občina Družbi za ravnanje z odpadno embalažo in nosilcu skupnega načrta račun za plačilo sorazmernega deleža stroška čiščenja smetenja, ki ga izvaja njena obvezna občinska gospodarska javna služba za urejanje in čiščenje javnih površin. Ta se izračuna na podlagi metodologije iz Priloge 3. Občina do 31. maja tekočega leta za preteklo koledarsko leto navedeni družbi nosilcu skupnega načrta posreduje dokazila, iz katerih je razviden strošek zbiranja smeti iz javnih sistemov na javnih površinah in posebej strošek za čiščenje javnih površin. Družba za ravnanje z odpadno embalažo in nosilec skupnega načrta v imenu njihovih proizvajalcev v skladu s predpisano metodologijo krijeta stroške občini in drugim javnim sistemom, ki izvajajo čiščenje javnih površin do 30. junija tekočega leta za preteklo koledarsko leto.

Predloge,mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 21. 3. 2022 na elektronski naslov mateja.krvin(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani MDDSZ smo v mnenje prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, katerega je pripravila skupina poslank in poslancev.

Predlagatelj predlaga:

• da se pri letnih pravicah iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in subvencija kosila) pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva le še dohodek, ne pa tudi premoženje (vpliv premoženja na pravice je namreč majhen, pomeni pa veliko obremenitev postopka),
• dvig meje za upravičenost do državne štipendije (izenačitev dohodkovnih razredov z otroškim dodatkom),
• da se otroški dodatek ne upošteva kot dohodek pri priznanju pravice do državne štipendije in subvencije najemnine,
• da se kadrovska štipendija in plačilo za študentsko delo v celoti ne upoštevata kot dohodek pri priznanju vseh pravic iz javnih sredstev,
• poenostavitev postopka priznavanja letnih pravic (poenostavitev pravil upoštevanja dohodka), ki posledično omogoča učinkovito izdajo informativnih izračunov (po veljavnih pravilih se z informativnim izračunom odloča le v polovici primerov), kar posledično razbremenjuje centre za socialno delo.
• da o podaljšanju pravice do varstvenega dodatka center za socialno delo odloča po uradni dolžnosti,
• da če je oseba upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, je hkrati upravičena do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki nadomešča dopolnilno zdravstveno zavarovanje,
• elektronsko vročanje odločb in informativnih izračunov (razbremenitev glavne pisarne centrov za socialno delo).

Finančne posledicePredlog zakona v letu 2022 nima finančnih posledic, saj se začnejo njegove določbe, ki prinašajo finančne posledice, uporabljati v letu 2023.

Ob predpostavki, da se bodo začele zakonske določbe s finančnimi posledicami uporabljati za vloge, vložene od februarja 2023 naprej in s priznanjem pravic od 1. marca 2023 naprej, bo imel Zakon v 2023 sledeče finančne posledice:

• za državni proračun dodatno obremenitev v višini 13,86 mio evrov letno, in sicer za:

• otroški dodatek - skupaj dodatna obremenitev v višini 1,17 mio evrov;  
• denarna socialna pomoč - skupaj prihranek v višini 0,12 mio evrov; 
• varstveni dodatek -  prihranek v višini 0,004 mio evrov;  
• državne štipendije - skupaj dodatna obremenitev v višini 11,45 mio evrov;  
• subvencije (tržne) najemnine - dodatna obremenitev v višini 1,41 mio evrov;  
• znižanega plačila vrtca - prihranek v višini 0,2 mio evrov;  
• subvencije malice za učence in dijake - dodatna obremenitev v višini 0,14 mio evrov;  
• subvencije kosila za učence -nima vpliva;  
• pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev - ocene ni mogoče dati.

• za proračun občin za vsako leto posebej v skupni višini 0,33 mio evrov letno, in sicer za:

• subvencije najemnine - dodatna obremenitev v višini 0,13 mio evrov;  
• znižanega plačila vrtca - dodatna obremenitev v višini 0,2 mio evrov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 10. 3. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predlog Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, kateri se spreminja zaradi uskladitve z določbami novele Stanovanjskega zakona. Določene vsebine, ki so zajete v sedaj veljavnem Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb, se v predlogu Pravilnika črtajo zaradi podvajanja. 

Tako se npr. črta poglavje »2. Odločanje z več kot tričetrtinskim soglasjem (več kot 75%)«, kjer je bilo v drugem odstavku 13. člena določeno, da morajo lastniki večstanovanjske stavbe ob posegih, ki spreminjajo zunanji izgled stavbe, upoštevati občinske prostorske akte.

Med stroške, ki se delijo po površini posamezne enote se dodaja tudi razkuževanje, kar je povezano predvsem z aktivnostmi preprečevanja širjenja okužb s COVID-19.

Spreminja se tudi 27. člen Pravilnika, ki določa delitev stroškov po številu uporabnikov posameznih enot. Tako po novem za vgradnjo individualne merilne naprave v posamezni enoti lastnik ne bo potreboval soglasja ostalih lastnikov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 17. 3. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za okolje je pripravilo predlog Pravilnika o lokacijski informaciji, kateri določa obliko in vsebino obrazca za pridobitev in izdajo lokacijske informacije ter podrobnejšo vsebino lokacijske informacije.

Sestavni del Pravilnika sta tudi dve prilogi, in sicer:

1. zahteva za izdajo lokacijske informacije, katero vloži naročnik
2. obrazec lokacijske informacije – izda jo občina

Zahtevek naročnika za izdajo lokacijske informacije se lahko nanaša na največ 10 zemljiških parcel znotraj ista katastrske občine.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posreduje do vključno 1. 4. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Resolucije o krepitvi potresne varnosti »Prehitimo potres«, ki je v postopku priprave na Ministrstvu za okolje in prostor. Resolucija oblikuje aktivno politiko krepitve potresne varnosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, s katero država prispeva k manjšim posledicam v primeru potresnega dogodka.

Resolucija ima sedem glavnih ciljev, in sicer:

1. ozaveščanje - javnost bo seznanjena s tveganji, ki jih predstavlja potres, ter z ukrepi, s katerimi ta tveganja lahko zmanjšajo na sprejemljivo raven, kar bo prispevalo k ozaveščanju družbe o pomenu potresne varnosti;
2. vzpostavitev sistemskega okvirja – vzpostavitev pravno sistemskega okvirja za ureditev tega področja, od morebitnih prilagoditev normativnega okvira, ki bodo omogočale učinkovitejše ukrepanje, do ureditve centralnega pristopa k vodenju in usmerjanju dolgoročnega projekta utrditve stavb;
3. usposobitev in izobraževanje - strokovnjaki s področja graditve bodo pridobili dodatna znanja. Cilj je kakovostno izobraziti stroko za ustrezno reševanje problematike potresne ogroženosti stavb in usposobiti izvajalce protipotresne utrditve stavb z uporabo ustreznih gradbenih materialov in metod;
4. pregled stavbnega fonda -  izveden bo strokovni pregled relevantnih obstoječih stavb in ugotovljena stopnja njihove ogroženosti, kar bo temelj za nadaljnje ukrepanje;
5. zagotovitev finančnih sredstev - preučene bodo možnosti zagotovitve finančnih sredstev za izvedbo prenov potresno ogroženih stavb oziroma zmanjšanje potresnega tveganja;
6. izvedba prenove ogroženih stavb - projektiranje ter izvedba prenove potresno ogroženih stavb, pri čemer se opredeli prioritete, smotrno rabo javnih sredstev in se najprej prenovi ključne stavbe;
7. skrb za zagotavljanje ustrezne kakovosti utrditev - strokovna podpora pri pripravi in izvedbi prenove.

Najpomembnejši zastavljeni cilj je, da bo potresno tveganje stavbnega fonda po izvedenih ukrepih, ki jih resolucija predvideva, manjše od sprejemljivega tveganja. To pomeni, da bo treba potresno utrditi, v nekaterih primerih pa tudi nadomestiti med 32 in 75 tisoč stavb ali delov stavb.

Natančnejša opredelitev višine potrebnih finančnih sredstev za izvedbo posameznih ukrepov za zmanjšanje potresnega tveganja bo del akcijskih programov, v katerih bodo podrobneje analizirane in predstavljene možnosti financiranja ukrepov s poudarkom na:

• možnostih zagotavljanja finančnih sredstev državnega proračuna;
• možnostih zagotavljanja finančnih sredstev iz občinskih proračunov, upoštevajoč omejitve pri zadolževanju občin;
• možnostih zagotavljanja finančnih sredstev iz evropskih in drugih skladov;
• pridobivanju subvencij in ugodnih kreditov iz obstoječih skladov (npr. Stanovanjski sklad RS, EKO sklad, Slovenski regionalni razvojni sklad, idr.);
• možnostih zagotavljanja lastnih sredstev lastnikov (v primeru izvajanja ukrepov za zagotavljanje potresne varnosti v večstanovanjskih objektih in drugih zasebnih stavbah) z dopolnilnim ugodnim dolžniškim financiranjem;
• možnostih razvoja novih finančnih produktov, ki bodo predvidevali različne vire financiranja ukrepov ter rabo vseh razpoložljivih virov sredstev (blending) ter kombinirano rabo povratnih ter nepovratnih sredstev glede na tipologijo in lastništvo stavb;
• možnosti pridobitve sistemskega vira financiranja prenov potresno ogroženih stavb.

Vaše predlog, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 30. 3. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o začasnih objektih (v nadaljevanju: Pravilnik), katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Pravilnik je pripravljen na podlagi 4. člena Gradbenega zakona, ki določa začasne objekte in v šestem odstavku istega člena predpisuje, da se za začasne sezonske, začasne nujne in začasne skladiščne objekte pripravi podrobnejša merila in pogoje za njihovo postavitev.

Pravilnik določa podrobnejša merila in pogoje za postavitev začasnih sezonskih, začasnih nujnih in začasnih skladiščnih objektov.

Začasni sezonski objekt je namenjen prireditvam, ki se ga postavlja samo za čas prireditve ali  sezonski ponudbi, ki lahko stoji največ 6 mesecev v istem koledarskem letu.

Začasni nujni objekt je objekt, ki se postavi za učinkovito obvladovanje razmer ob naravnih in drugih nesrečah oziroma v primeru višje sile, za čas trajanja naravne in druge nesreče oziroma višje sile, vendar najdlje za tri leta.

Začasni skladiščni objekt je namenjen skladiščenju nenevarnih snovi ob obstoječih proizvodnih ali skladiščnih objektih, v katerih se že izvaja dejavnost investitorja, na območjih proizvodnih in gospodarskih dejavnosti ter prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, in sanitarni objekti ob obstoječih objektih na območjih iz tega odstavka. Objekt iz prejšnje povedi se postavi le enkrat in ne več kot za tri leta.

Pogoje za postavitev začasnega objekta določi vlada oz. občinski svet, in sicer s sklepom, v katerem se določi namen postavitve začasnega objekta, lokacijo, čas postavitve, razlog postavitve in morebitne dodatne ukrepe za zagotavljanje varnosti nujnih objektov.

Pravilnik v 6. členu določa, da mora investitor začetek gradnje prijaviti na občini najmanj osem dni pred postavitvijo začasnega skladiščnega objekta.

Investitor mora začasni objekt odstraniti na lastne stroške in na zemljišču vzpostaviti stanje kot je bilo pred postavitvijo objekta.

Vaše predloge, mnenja in pripombe na lahko  posredujete do vključno 29. 3. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju, s katero se dopolnjujejo pravila o poslovanju s kopijo dokumenta, tako fizično kot elektronsko.

Dopolnitev je potrebna zaradi:

• podnormiranosti pravil,
• prehoda na elektronsko poslovanje organov,
• uveljavitve spremembe 210. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

Elektronska kopija dokumenta v fizični obliki (sken ali drugačna pretvorba dokumenta v elektronsko obliko) se lahko opremi s potrdilom organa, ki ga podpiše javni uslužbenec, ki je naredil elektronsko kopijo, ali pa potrdilo ustvari informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva, ki omogoča pretvorbo dokumenta v fizični obliki v elektronsko obliko. Takšno potrdilo se podpiše s kvalificiranim elektronskim žigom organa. Kopija potrjuje, da je nastala v informacijskem sistemu organa. Na kopiji se vizualizira podpis javnega uslužbenca ali žig organa. Podatki o javnemu uslužbencu, ki je opravil pretvorbo, se hranijo v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva. Elektronska kopija se hrani v isti zadevi, v kateri je evidentiran izvirni dokument v fizični obliki.

Fizična kopija dokumenta v elektronski obliki (natisnjen elektronski dokument) se lahko opremi s potrdilom o skladnosti z izvirnikom. Z namenom poenostavitve poslovanja organov se omogoči, da organ fizično kopijo elektronskega izvirnika vroči, pošlje oziroma izroči stranki brez potrdila o skladnosti.

Sprememba 210. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je omogočila, da organ lahko vroča odločbe v izvirniku ali kot kopijo in zato se opušča pravilo šestega odstavka 63.a člena uredbe, ki je omogočilo poslovanje s fiktivnim izvirnikom.

Pravila poslovanja s fizičnimi kopijami odločb, ki so izdane v elektronski obliki se dopolnjujejo z obveznim poukom stranki, da lahko zahteva, da se odločba ali sklep pošljeta na sporočen elektronski naslov ali da se pošlje (nova) kopija odločbe ali sklepa, ki je opremljen s potrdilom o skladnosti z izvirnikom. Organ lahko omogoči stranki tudi druge tehnične možnosti preverjanja pristnosti kopije ali prevzema elektronskega izvirnika in o tem obvesti stranko (npr. s QR kodo)

Z dopolnitvijo uredbe se določajo pravila poslovanja s kopijami namenjenim strankam, ki niso nastale pri organu, vendar jih je pridobil pri izvajanju dejavnosti in jih pošilja ali izroča stranki (npr. v okviru pravice do pregleda dokumentov zadeve). Potrditev skladnosti kopije z elektronskim dokumentom, ki se hrani v informacijskem sistemu, se lahko opravi preko informacijskega sistema, ki samodejno kreira oznako o skladnosti. Na ta način se razbremeni javne uslužbence od ročnega potrjevanja skladnosti natisnjenih kopij ali elektronskih kopij z dokumenti, s katerimi razpolaga organ (ni nujno, da se potrjuje skladnost kopije z izvirnikom).

Uredba ureja način izdaje izpiska iz evidence, ki ga v elektronski obliki samodejno pripravi informacijski sistem za vodenje evidence. Gre za situacije, ko se upravičencem zagotavlja (praviloma) spletni dostop do raznih izpiskov iz uradne evidence (upravičenost je odvisna od predpisov, ki ustvarjajo uradne evidence in ne more biti predmet urejanja v zadevni uredbi). Takšne izpiske, ki jih ne gre enačiti s potrdili iz uradnih evidenc, v elektronski obliki samodejno potrdi informacijski sistem s kvalificiranim žigom organa. Z tovrstnimi izpiski se kljub vsebinskemu razlikovanje od potrdil iz uradnih evidenc omogoča zainteresiranim, da se seznanijo z uradnimi podatki, če ne potrebujejo potrdila.

Dopolnjuje se tudi obstoječe pravilo, ki določa, da se dokumenti izdani v elektronski obliki in podpisani z elektronskim podpisom opremijo z oznako, da je dokument podpisan z elektronskim podpisom, kdo ga je podpisal, datum podpisa, številka dokumenta, podatke o izdajatelju, identifikacijski številki in veljavnosti potrdila za elektronski podpis. Takšna vizualizacija elektronskega podpisa je lahko problematična kadar dokument podpiše več oseb. Zato je določeno, da se vizualizira elektronski podpis tistega, ki dokument izdaja (npr. pri odločbah se ne vizualizira podpis uradne osebe, ki je vodila postopek, čeprav mora podpisati odločbo, gl. 216. člen ZUP). Kadar je izdajateljev več, pa se na dokumentu označi samo, da je podpisan z elektronskim podpisom.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 10. 3. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, s katerim se določajo vrste vlaganj za katere lahko davčni zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod.

2. člen predloga Pravilnika določa, da se davčna olajšava se lahko uveljavlja za vlaganja v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke.

3. člen predloga pravilnika pa določa, da se davčna olajšava lahko uveljavlja za vlaganja v okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb in uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 2. 3. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem usposabljanju, obdobnem izpopolnjevanju ter preizkusu znanja občinskih redarjev, ki prinaša nekaj sprememb.

Spreminja se trajanje strokovnega usposabljanja (4. člen) in odbodnega izpopolnjevanja občinskih redarjev (19. člen). Prav tako se to ne določa več s pravilnikom, temveč s Programom strokovnega usposabljanja občinskih redarjev in Programom obdobnega izpopolnjevanja občinskih redarjev.

Tako se hkrati s Pravilnikom spreminjata tudi navedena programa. Spreminja se čas trajanja strokovnega usposabljanja občinskih redarjev, in sicer iz zdajšnjih 410 ur na 360 ur. To pa bo za občine predstavljalo tudi znižanje stroškov izobraževanj občinskih redarjev, in sicer iz sedanjih 998,21 EUR na predvidenih 900,43€ na posameznika.

Trajanje in cena obdobnega izpopolnjevanja ostajata nespremenjeni.

Pravilnik naj bi bil predvidoma sprejet v drugi polovici meseca marca.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 15. 3. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Program ravnanja z odpadki
S Programom ravnanja z odpadki se v skladu z Direktivo 2008/98/ES in na podlagi analize obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki določijo ukrepi, potrebni za izboljšave na področju okoljsko primerne priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave in odstranjevanja odpadkov, za območje celotne Slovenije. Ta program vsebuje:

• vrsto, količino in izvor odpadkov, ki so nastali v Sloveniji, odpadke, ki bodo verjetno poslani iz Slovenije ali v Slovenijo, in oceno razvoja tokov odpadkov v prihodnosti;
• obstoječe glavne naprave za odstranjevanje in predelavo odpadkov, vključno z vsemi posebnimi ureditvami za odpadna olja, nevarne odpadke, odpadke, ki vsebujejo pomembne količine kritičnih surovin, ali tokove odpadkov, ki jih ureja posebna zakonodaja Unije;
• oceno potrebe po zaprtju obstoječih naprav za obdelavo odpadkov in po dodatni infrastrukturi naprav za obdelavo odpadkov v skladu s členom 16 Direktive 2008/98/ES;
• oceno naložb in drugih finančnih sredstev;
• informacije o ukrepih za doseganje ciljev iz člena 5(3a) Direktive 1999/31/ES;
• oceno obstoječih sistemov zbiranja odpadkov, vključno z materiali, ki se zbirajo ločeno, ozemeljsko pokritostjo ločenega zbiranja in ukrepe za njegovo izboljšanje, oceno vseh odstopanj, odobrenih v skladu s členom 10(3) Direktive 2008/98/ES, in oceno potrebe po novih sistemih zbiranja;
• informacije o lokacijskih merilih za določitev območja in kapacitete bodočih naprav za odstranjevanje odpadkov ali po potrebi večjih naprav za predelavo odpadkov;
• splošne politike ravnanja z odpadki, vključno z načrtovanimi tehnologijami in metodami za ravnanje z odpadki ali politike za druge specifične težave pri ravnanju z odpadki, ki jih povzročajo odpadki;
• ukrepe za odpravljanje in preprečevanje vseh oblik smetenja in za čiščenje okolja zaradi vseh vrst odvrženih smeti;
• ustrezne kvalitativne in kvantitativne kazalnike in cilje, vključno glede količine nastalih odpadkov in njihove obdelave, ter glede komunalnih odpadkov, ki so odstranjeni ali energetsko predelani;
• organizacijske vidike, povezane z ravnanjem z odpadki, vključno z opisom dodelitve pristojnosti med javnimi in zasebnimi akterji, ki izvajajo ravnanje z odpadki;
• oceno uporabnosti in primernosti uporabe ekonomskih in drugih instrumentov za odpravljanje različnih težav, povezanih z odpadki (ob upoštevanju potrebe po ohranitvi nemotenega delovanja notranjega trga);
• uporabo kampanj za osveščanje in obveščanje širše javnosti ali določene skupine potrošnikov;
• območja, ki so bila v preteklosti onesnažena zaradi odstranjevanja odpadkov in ukrepe za njihovo sanacijo.

V skladu z Direktivo 94/62/ES je v Program ravnanja z odpadki vključeno posebno poglavje o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, vključno z ukrepi, sprejetimi za preprečevanje nastajanja odpadne embalaže in zmanjšanje vpliva embalaže na okolje ter ukrepi, sprejetimi za spodbujanje povečanja deleža vračljive embalaže, dane na trg, in za spodbujanje sistemov za ponovno uporabo embalaže na način, ki je varen za okolje, ne da bi bila pri tem ogrožena higiena živil ali varnost potrošnikov (4. in 5. člen Direktive 94/62/ES).

V skladu z Direktivo 1999/31/ES so v Program ravnanja z odpadki vključeni ukrepi za to, da odpadki, primerni za recikliranje ali drugo predelavo, zlasti v komunalnih odpadkih, ne bodo sprejeti na odlagališčih, z izjemo odpadkov, za katere odlaganje na odlagališčih zagotavlja najboljši izid za okolje v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki (5. člen Direktive 1999/31/ES).

Izhodišča za načrtovanje ukrepov ravnanja z odpadki iz tega programa so usmerjena k:

• preprečevanju škodljivih učinkov na ljudi, živali in rastline, njihovo življenjsko okolje in na okolje v celoti ter k zmanjšanju negativnih učinkov na materialne dobrine;
• zadrževanju emisije onesnaževal v zrak in emisije toplogrednih plinov na čim nižji ravni;
• ohranjanju naravnih virov (rudnin, vode, energije, krajine in neonesnaženih tal);
• zagotavljanju, da predelani materiali, pridobljeni s predelavo odpadkov, ne pomenijo večjega tveganja, kot je njihova proizvodnja iz primerljivih primarnih virov;
• zagotavljanju, da se pri obdelavi odpadkov nastali ostanki, za katere ni mogoče zagotoviti ustreznejšega ravnanja, odlagajo na odlagališčih odpadkov brez nevarnosti za prihodnje generacije.

Program preprečevanja odpadkov
V Programu preprečevanja odpadkov se:

• v skladu z Direktivo 2008/98/ES opišejo obstoječi ukrepi za preprečevanje odpadkov in njihov prispevek k preprečevanju odpadkov,
• iz Priloge IV k direktivi po potrebi izberejo dodatni ukrepi za preprečevanje odpadkov,
• določijo ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov iz 9. člena direktive.

V Programu preprečevanja odpadkov je dan večji poudarek ozaveščanju, izobraževanju in informiranju o pravilnem ravnanju z odpadki ter njihovem preprečevanju.

Sredstva za preprečevanje odpadkov bodo na voljo tudi v okviru projekta LIFE IP RESTART, ki se bo odvijal med 1.1. 2022 in 31.12.2030, kjer se bodo izvajale akcija ozaveščanja, izobraževanja ipd.

V programu so predvideni tudi zakonodajni ukrepi, saj so se pri določenih sistemskih rešitvah pri ravnanju z odpadki izkazale potrebe po prenovi sistema kot tudi zelo intenzivno sprejemanje predpisov na EU ravni. Prav tako je velik del sprememb predpisov predviden v okviru projekta LIFE IP RESTART, ki je sofinanciran s strani EU v višini 58 %.

Iz podnebnega sklada bo sofinancirano:

• nadgradnja evidenc,
• ureditev registra varstva okolja;
• nadgradnja informacijskega sistema.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 3. 3. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje od 2022 do 2027 (v nadaljevanju: Načrt) in ga poslalo v javno obravnavo. V šestletnem obdobju bo za izvajanje ukrepov iz Načrta na razpolago več kot milijarda evrov sredstev.

Obvladovanje poplavne ogroženosti je izredno pomemben segment upravljanja z vodami, ki ob upoštevanju dejstva, da se poplav ne da v celoti preprečiti oziroma biti pred njimi popolnoma varen, vključuje aktivnosti, ki pripomorejo k zmanjševanju verjetnosti nastopa poplav in k zmanjševanju morebitnih posledic v primeru nastopa poplav.

Gre za drugi načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti oz. za nadgradnjo načrta iz leta 2017. Pri pripravi so bili v večji meri upoštevani vplivi podnebnih sprememb. Ključna vsebinska razlika v drugem ciklu izvajanja evropske poplavne direktive pa je ta, da imamo od leta 2019 v Sloveniji določenih 86 območij pomembnega vpliva poplav in zato je načrt pripravljen tako, da naslavlja obvladovanje poplavne ogroženosti v okviru 18 porečij na 86 območjih.

Novi Načrt prinaša številne gradbene in negradbene protipoplavne ukrepe oziroma projekte, s katerimi se naslavlja poplavno ogroženost v okviru najbolj poplavno ogroženih porečij v Republiki Sloveniji. Predvsem veliko število gradbenih protipoplavnih ukrepov oziroma projektov je tisto, ki bo v prihodnje pripomoglo k zmanjševanju poplavne ogroženosti.

Viri financiranja za izvedbo protipoplavnih ukrepov so:

• kohezijska sredstva,
• sredstva iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost,
• sredstva iz Sklada za vode;
• sredstva iz Podnebnega sklada,
• sredstva raznih mednarodnih finančnih instrumentov,
• sredstva državnega in občinskih proračunov.

Ocenjuje se, da je v šestletnem obdobju od 2022 do 2027 za financiranje protipoplavnih ukrepov, ki jih bo izvajala predvsem Direkcija RS za vode, na razpolago več kot ene milijarde evrov. Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 7. 3. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Kataster nepremičnin je temeljna, izvorna evidenca podatkov o dejanskem stanju nepremičnin. Podatki o položaju, obliki in fizičnih lastnostih parcel, stavb in delov stavb so izvorni podatki katastra nepremičnin in se lahko določijo, spremenijo ali izbrišejo samo po postopkih, ki so predpisani za vodenje katastra nepremičnin, in to samo pred Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta že vodi zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin. Nova evidenca »kataster nepremičnin«, ki bo vzpostavljena na podlagi ZKN,  združuje vsebine iz že obstoječih evidenc in nekatere dodatne vsebine.

Nov Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin je treba sprejeti zaradi  zagotovitve usklajenosti pravne podlage za sprejem pravilnika in nove vsebine z ureditvijo ZKN.

Tako Pravilnik določa:

• način vodenja podatkov katastra nepremičnin;
• način določitve in vpisa meje parcele s poligonom, daljicami in točkami, označitve meje parcele v naravi, strokovna pravila za koordinatni vklop ter predpisano točnost koordinat točk;
• mejno vrednost razlike površine glede na objekt, kateremu se določa površina;
• velikosti površine in položajno točnost točk;
• kriterije za določitev neposredne bližine meje parcele;
• podrobnejšo vsebino in način vodenja zapisnika mejne obravnave;
• postavljanje mejnikov na oziroma ob državni meji, če ratificirana mednarodna pogodba prepoveduje postavljanje mejnikov;
• vsebino, obseg in obliko podatkov predloga za izvedbo lokacijske izboljšave na širšem območju izvedbe katastrskega postopka;
• način določanja in vodenja bonitete zemljišč;
• pravila grafičnih presekov dejanskih rab zemljišč s parcelami;
• način izračuna površine dejanskih rab zemljišč po parcelah, mejne vrednosti razlike površin ter način izkazovanja podatkov o dejanskih rabah zemljišč;
• vrste sestavine dela stavbe;
• vrste dejanskih rab dela stavbe, vrste prostorov in povezavo dejanske rabe delov stavb na klasifikacijo vrst objektov CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov;
• podrobnejši način merjenja prostorov, izračuna neto tlorisne površine dela stavbe in površine prostorov ter način določitve uporabne površine dela stavbe in prostornine rezervoarjev in silosov;
• pravila vzdrževanja podatkov o mejah občin z mejami parcel, način pridobitve elaborata za izdelavo drugega mnenja in podrobnejšo vsebino elaboratov za posamezno vrsto katastrskega postopka.

Priloge k Pravilniku:

• PRILOGA 1: Šifrant namenske rabe zemljišč
• PRILOGA 2: Vrste dejanskih rab dela stavbe, vrste prostorov in povezava dejanske rabe delov stavb na klasifikacijo vrst objektov CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov
• PRILOGA 3: Podrobnejši način merjenja prostorov, izračun neto tlorisne površine dela stavbe in površine prostorov ter način določitve uporabne površine dela stavbe in prostornine rezervoarjev in silosov
• PRILOGA 4: Merila za bonitiranje zemljišč
• PRILOGA 5: Obrazci:

Obrazec I: izjava vlagatelja
Obrazec N: naslovna stran elaborata
Obrazec V: vsebina elaborata
Obrazec P-1: skica
Obrazec B: poročilo bonitiranja zemljišča
Obrazec IZB: predlog izboljšave na širšem območju
Obrazec S-1: podatki o stavbi
Obrazec OB-0: spreminjanje mej občin

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 24. 2. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                           * * *

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek Odloka o določitvi tehničnih pogojev za izmenjavo elektronskih obvestil z informacijskim sistemom za vročanje.

Odlok je pripravljen na podlagi druge alineje 86.a člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20 in 172/21), ki določa pogoje za izdajo dovoljenja za vročanje po elektronski poti, med katerimi je tudi izpolnjevanje tehničnih pogojev za izmenjavo elektronskih obvestil z informacijskim sistemom za vročanje.

V Odloku sta v prilogah določena dva dokumenta s tehničnimi specifikacijami za izmenjavo elektronskih obvestil z informacijskim sistemom za vročanje, in sicer:

• tehnične specifikacije SVEV1JU in SVEV1JU2 za vključevanje organov v enotni sistem vročanja po elektronski poti,
• tehnične specifikacije SVEV AS4 za vključevanje fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo vročanje kot svojo dejavnost, v enotni sistem vročanja po elektronski poti (ponudnike varnih elektronskih predalov).

Odlok še ne določa tehničnih specifikacij za izvajanje postopkov vročanja, ki so na novo predvideni z Zakonom o debirokratizaciji (Uradni list RS, št. 3/22).

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko  posredujete do vključno 9. 2. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                   * * *

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog Uredbe o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter in jo poslalo v javno obravnavo.

Predlog Uredbe določa podrobnejša pravila za odmero in plačevanje nadomestila za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter.

V svojem 5. členu določa, da nadomestilo pripada občini, na območju katere je proizvodna naprava. Zavezanec za plačilo nadomestila je proizvajalec električne energije.

Gre za letno obveznost zavezanca, ki se odmeri za preteklo leto. Izdaja odločbe po uradni dolžnosti za plačilo nadomestila pa je v pristojnosti ministrstva, pristojnega za energijo (8. člen).

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do 3. 2. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

V postopku sprejema v Državnem zboru se nahaja predlog Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov.

Predlog Zakona, med drugim v svojem 5. členu določa pogoje in postopke, ki morajo biti izpolnjeni za izvajanje gospodarske javne službe. Distribucija toplote in distribucija drugih energetskih se lahko izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, za kar lokalna skupnost podeli izključno pravico. Pri tem mora biti natančno določeno območje izvajanja dejavnosti distribucije. Z namenom točne in pravočasne evidence izvajalcev distribucije v obliki gospodarske javne službe, lokalna skupnost o sprejetju odloka obvesti tudi agencijo.

V 6. členu se podrobno določa postopek, ki ga morata izpeljati lokalna skupnost in predlagatelj izvajanja distribucije v obliki tržne distribucije za pridobitev soglasja občine. Soglasje mora vsebovati tudi prostorsko opredelitev območja izvajanja distribucije. Lokalna skupnost se tudi na podlagi lokalnega energetskega koncepta odloči ali in na katerem območju bo uvedla izbirno gospodarsko javno službo distribucije toplote oziroma distribucijo plinov.

V primeru pobude za tržno distribucijo, občina izda soglasje v primeru, če se za predlagano območje ali za območje katerega del je predlagano območje, občina ne odloči ali ni že odločila izvajati gospodarsko javno službo. Predlog oskrbe v okviru tržne distribucije mora biti tudi v skladu z usmeritvami glede rabe energentov za ogrevanje iz lokalnih energetskih konceptov, saj mora lokalna skupnost izpolniti določene cilje iz energetske in okoljske politike, ki jih uresničuje tudi skozi uporabo energentov.

Hkrati je odločitev lokalne skupnosti pomembna tudi z vidika regulacije cene, saj zakon določa regulirano oblikovanje cene le v primeru izvajanja gospodarske javne službe, ne pa v primeru izvajanja tržne distribucije. V primeru negativnega soglasja in v primeru da se na predlaganem območju ne izvaja gospodarska javna služba distribucije toplote mora lokalna skupnost v treh mesecih po zavrnitvi pričeti postopke za izvajanje gospodarske javne službe, pri čemer se pobudnik lahko prijavi na razpis, če se lokalna skupnost odloči za razpis koncesije za izvajalca gospodarske javne službe.

Nadalje 23. člen določa tarifne postavke za toploto. Tu zakona uvaja možnost distributerja pri oblikovanju cen, in sicer pozitivnega ali negativnega dodatka k posamezni tarifi. Za vsak dodatek mora distributer pridobiti soglasje občine. Na ta način oboji dobijo možnost fleksibilnejšega določanja cen, ki pa še vedno temelji na regulaciji cen s stani agencije. Dodatki k tarifi so lahko namenjeni spodbudam k bolj energetsko učinkoviti rabi energije, lahko so posledica nekih dodatnih stroškov, ki niso zajeti v regulaciji cene (niso prepoznani kot upravičeni v metodi regulacije), lahko pa so tudi negativni dodatki kot posledica raznih subvencij na lokalni ali drugi ravni.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 25. 1. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *

Predlog Uredbe določa:

• pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi;
• zmanjševanje celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje učinkovitosti uporabe naravnih virov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, str. 3), zadnjič spremenjeno z Direktivo  2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 109), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/98/ES).

Predlog Uredbe med drugim v svojem 12. členu določa, da mora biti sestavni del programa ravnanja z odpadki tudi ocena naložb in drugih potrebnih finančnih sredstev za sisteme zbiranja odpadkov in naprave za obdelavo odpadkov, ki jih zagotovita država ali občina.

Vaše predloge, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 10. 2. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *