Akti in predlogi

Išči
Po letu:
16.11.2020 PREDLOG UREDBE O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O UPRAVNEM POSLOVANJU

Na spletnem portalu eDemokracija je bil 13. 11. 2020 objavljen Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju, katerega je pripravilo Ministrstvo za javno upravo.

Predlog Uredbe ureja nekatera pravna razmerja v zvezi z elektronskim vročanjem v upravnih zadevah, organizacijo in v zvezi z delovanjem informacijskega sistema za vročanje.

Spreminjajo se pravila o poslovanju z dokumenti izdanimi v elektronski obliki, ki jih je naslovnikom treba dostaviti v fizični obliki. Razširja pa se nabor vlog oziroma zahtevkov, ki jih je v upravnem postopku mogoče vložiti brez kvalificiranega elektronskega podpisa.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do
20. 11. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 106.50 kB
Prenosov: 6x
Dodano: 16.11.2020 14:03
13.11.2020 PREDLOG ZAKONA O SPODBUJANJU RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

S strani Ministrstva za infrastrukturo je pripravilo predlog Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in ga posredovalo v enomesečno javno razpravo.

Predlog Zakona določa izvajanje politike države in občin na področju rabe  obnovljivih virov energije, določitev zavezujočega cilja za delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja (vključno z mednarodnim sodelovanjem in pravili o finančni podpori za spodbujanje energije iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom), potrdila o izvoru energije, samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, uporabo energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v sektorju prometa, upravne postopke ter informiranje in usposabljanje inštalaterjev.

Predlog zakona tako v VI. Poglavju o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije v prostorskem načrtovanju in določanju pogojev za izdajo dovoljenj, v 43. členu med drugim določa, da morajo občine pri pripravi, oblikovanju in sprejemanju prostorskih načrtov spodbujati vključevanje in uvajanje energije iz obnovljivih virov. Prav tako se določa, da morajo občine pri pripravi lokalnih energetskih konceptov posvetujejo z operaterji omrežij, in sicer v delu, ki se nanaša na:

  • analizo možnosti učinkovite rabe energije in analizo potencialov obnovljivih virov energije;
  • prilagajanje odjema energije;
  • samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov in skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov.

Nadalje se v 47. členu določa, da lahko občina umestitev manjših proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, ki ne povzročajo vplivov na okolje in naravo, izvede z institutom lokacijske preveritve, ki ga določa Zakon o urejanju prostora. Ker pa ta institut, kot je urejen v Zakonu o urejanju prostora, ne ustreza v celoti povsem novi umestitvi naprav na obnovljive vire v prostor, ta člen določa nekatere posebne določbe, ki dopolnjujejo institut lokacijske preveritve za novo umestitev proizvodnih naprav na obnovljive vire v prostor.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do vključno 11. 12. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 106.50 kB
Prenosov: 6x
Dodano: 13.11.2020 13:26
10.11.2020 PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU RAZVOJA PROMETA V REPUBLIKI SLOVENIJI ZA OBDOBJE DO LETA 2030

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo Predloga sprememb in dopolnitev Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, katero je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Sprejeta Strategija razvoja prometa v RS (v nadaljevanju: Strategija), ki jo je sprejela Vlada RS na leta 2015 (sklep št. 37000-3/2015/8), prvič celovito obravnava prometni sistem. S pripravo in sprejetjem Strategije je bila tako presežena praksa parcialnega reševanja posameznih podsistemov prometa. Poleg infrastrukture je na strateški ravni zajeto tudi celovito delovanje prometnega sistema. Na podlagi podrobnih analiz infrastrukture in delovanja sistema ter identificiranih dejanskih problemov je v Strategiji predvidenih 108 ukrepov. Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Nacionalni program) je dokument, ki ga je sprejel DZ leta 2016 in predstavlja prehod od splošnih ukrepov zapisanih v Strategiji do konkretnih aktivnosti s pripravo in izvedbo. Pri njihovi opredelitvi so določeni roki, nosilci in okvirni stroški posameznih aktivnosti oz. ukrepov ter povezave med posameznimi ukrepi.

Za učinkovito implementacijo Strategije je bil pripravljen Nacionalni program. Dokument služi za izvajanje sprejete Strategije, s prednostnim vrstnim redom izvedbe aktivnosti za realizacijo ukrepov. Dokument določa nosilce aktivnosti ter opredeljuje potrebne  finančne vire in določa časovni okvir za izvedbo aktivnosti. Spremembe Nacionalnega programa so potrebne zaradi posodobitve dejanskega stanja in potreb po izgradnji cestne prometne infrastrukture.

V prilogi Predloga za spremembe in dopolnitve Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030 so zajete spremembe in dopolnitve Nacionalnega programa. Gradivo ne vsebuje večjih sprememb, ampak le usklajuje spremembo izvajalca pri določenih projektih z novimi dejstvi. V gradivu so pri posameznih ukrepih oz. projektih navedeni tudi razlogi za posamezne spremembe. Spremembe se nanašajo le na področje cestne infrastrukture.

Temeljni namen sprememb in dopolnitev priprave Nacionalnega programa je:

  • uskladitev sprememb izvajalca / nosilca pri določenih projektih z novimi dejstvi.
  • vzpostavitev konsistentnosti med dokumenti z dejanskim stanjem.
  • Obrazložitev vzrokov za posamezne spremembe, ki se nanašajo le na področje cestne infrastrukture.
  • Prilagoditev terminskega plana priprave in izvedbe glede na stanje izdelane in predvidene izdelave  projektne in investicijske dokumentacije ter pridobivanja dovoljenj za gradnjo.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do vključno 8. 12. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                       * * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 106.50 kB
Prenosov: 6x
Dodano: 10.11.2020 13:23
05.11.2020 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRIJAVI PREBIVALIŠČA

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zunanje zadeve.

Temeljni cilj predloga zakona je zagotovitev dodatnih ukrepov, ki bodo lahko zmanjšali število fiktivnih prijav - prijav stalnih ali začasnih prebivališč posameznikov na naslovih, na katerih ti dejansko ne prebivajo. Ob prijavi prebivališča je upravna enota dolžna v uradnih evidencah preveriti podatek o namembnosti objekta, uporabni površini objekta, namenjenega bivanju ter številu že prijavljenih posameznikov na tem naslovu. Rešitve morajo biti učinkovite, hkrati pa mora biti poenostavljeno tudi ukrepanje v smislu možnosti hitre izdaje odločbe o zavrnitvi prijave ob tovrstnih primerih.

S predlogom zakona se tudi ustrezneje ureja postopek prijave prebivališča otroka, tako da:

  • soglasje drugega od staršev pri prijavi stalnega prebivališča otroku ni potrebno, če se otroku prijavlja stalni naslov v tujini in je drugi od staršev tujec, ki nima prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji;
  • soglasje drugega od staršev pri prijavi stalnega prebivališča otroku ni potrebno, če je ta starš postavljen pod skrbništvo ali mu je odvzeta starševska skrb ali če je zadržan izvrševati starševsko skrb. Popravek zakona se v tem delu usklajuje z Družinskim zakonikom in nadomešča institut odvzete poslovne sposobnosti in izvrševanja roditeljske pravice s postavitvijo pod skrbništvo in izvrševanjem starševske skrbi;
  • se šteje, da ima novorojenček stalno prebivališče ali stalni naslov v tujini od datuma rojstva, razen če starša ali eden od staršev s soglasjem drugega oziroma drug zakoniti zastopnik v roku 30 dni od rojstva novorojenčka, tega prijavi na drug naslov, kjer stalno prebiva;
  • prijava od datuma rojstva novorojenčka velja tudi, če je vpisan v matični register v enem letu od rojstva.

S predlogom zakona se razširja tudi nabor dokazil o pravici do prebivanja posameznika na naslovu, ki se prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu se trenutno šteje izjava o njegovem lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca. Dodatno se kot dokazilo o pravici do prebivanja opredeljuje tudi pogodba o služnosti stanovanja, pogodba o preužitku ter dokazilo o stavbni pravici. Upravna enota je dolžna v uradnih evidencah preveriti podatek o lastništvu oziroma solastništvu le, če jih ne predloži posameznik sam.

Tako kot zakon že zavezuje posameznika, predlog zakona k navedbi resničnih podatkov zavezuje tudi stanodajalca, ki je dolžan izvajati prijave začasnih prebivališč.  S tem se preprečuje zlorabe, ki bi jih sicer lahko izvajali tudi stanodajalci, kršitev namreč predlog zakona opredeljuje kot prekršek.

Cilj zakona je, da se jasneje opredeli pravico in obveznost prijave začasnega prebivališča tudi za tujca. Doslej zakon določa zgolj, da je k prijavi zavezan tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje, potrdilom o prijavi prebivanja ali vizumom za dolgoročno bivanje. Ker pa je tujec z vloženo prošnjo za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, izdajo ali obnovo potrdila o prijavi prebivanja, o kateri še ni bilo odločeno, po Zakonu o tujcih v enakovrednem položaju kot tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje, potrdilom o prijavi prebivanja ali vizumom za dolgoročno bivanje, skladno z Zakonom o tujcih predlog zakona k prijavni obveznosti zavezuje tudi tujca z vloženo prošnjo.

V praksi se je kot problematična izkazala tudi prijava posameznikov, ki prebivajo v domovih starejših občanov. Dom starejših občanov je praviloma stanodajalec, na naslov katerega se izvajajo začasne prijave posameznikov. Vsi posamezniki, ki so nastanjeni v domovih, pa nimajo pogojev za ohranitev stalnega prebivališča na naslovu, kjer so stalno prebivali (stanovanje je npr. prodano, hiša porušena). V primeru, da bi se na naslov doma starejših občanov izvedla prijava stalnega prebivališča s soglasjem doma, bi to lahko vplivalo na doplačevanje stroškov bivanja in oskrbe, ki bremenijo občino stalnega prebivališča. Navedeno bi pomenilo nesorazmerno obremenitev občin, ki imajo na svojem območju domove starejših občanov, v katerih so nastanjeni tudi posamezniki iz drugih občin. Glede na določbo 56. člena ZPPreb-1 pa s tem, ko se posameznika na naslov doma starejših občanov prijavi z odločbo v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, prerazporeditev stroškov med občinami ostaja nespremenjena, posameznik pa ima lahko izvedeno prijavo stalnega prebivališča na naslovu, na katerem tudi resnično prebiva.


Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do vključno 15. 11. 2020na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjobcin.si.

                                                            * * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 106.50 kB
Prenosov: 5x
Dodano: 05.11.2020 10:34
19.10.2020 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, katerega je pripravilo Ministrstvo za javno upravo.

Poglavitne spremembe predloga Zakona so:

  • omejitev zaračunavanja nekaterih stroškov državnih organov, nastalih pri izvedbi lokalnih volitev
    S spremembo 3. člena ZLV se predlaga omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov občinam. Čeprav je v skupnih stroških rednih lokalnih volitev v letu 2018 predstavljalo plačilo upravnim enotam le 0,8 % celotnega stroška rednih lokalnih volitev, gre za načelno pomembno vprašanje. Na že omenjenih lokalnih volitvah leta 2018 je ta znesek v treh občinah presegel znesek tisoč evrov, v eni pa dva tisoč evrov. V vseh primerih so upravne enote občinam zaračunale tudi stroške dela. Rešitev temelji na ugotovitvi, da državni organi svoje aktivnosti v času rednih lokalnih volitev izvajajo zaradi uresničevanja ustavno zagotovljene volilne pravice.
  • ureditev postopka odločanja občinske volilne komisije o ugovorih in ureditev postopka sodnega varstva volilne pravice (volilni spor)
    Volilni spor po volilnem dnevu ni upravni spor, temveč posebno sodno varstvo volilne pravice, namenjeno varstvu javnega interesa oziroma ustavnopravnih vrednost in zato mora zakonodajalec po mnenju Ustavnega sodišča ta postopek urediti posebej. ZLV in Zakon o lokalni samoupravi nimata ustreznih določb, primerna uporaba Zakona o upravnem sporu pa tudi ne zadošča. ZLV in ZLS sicer določata volilnega sodnika (Upravno sodišče), pravno sredstvo (pritožba) in rok (osem dni), sicer pa ZLV odkazuje na primerno uporabo ZUS-1. ZLV ne vsebuje vseh prvin, ki bi morale biti določene za učinkovito uresničevanje pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ker iz določb ne izhaja, katere nepravilnosti je mogoče uveljavljati s pritožbo, nadalje nima določb o poteku postopka pred občinskim svetom, ki bi bile prilagojene posebni naravi volilne pravice pri lokalnih volitvah. Zakon tudi ne določa meril, po katerih naj pritožbeni organ presoja kršitve in ne pooblastila, ki jih ima pritožbeni organ pri odločanju. Pri postopku sodnega varstva volilne pravice pred Upravnim sodiščem pa bi po mnenju Ustavnega sodišča ZLV moral določati upravičence, pristojno sodišče, rok za sprožitev sodnega varstva, razloge za sprožitev, pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, merila, po katerih naj Upravno sodišče presoja kršitve pravil volilnega postopka kot tudi pooblastila, ki jih ima Upravno sodišče pri odločanju.
  • imenovanje sodnikov za predsednike občinskih volilnih komisij
    DVK je na svoji redni 64. seji dne 24. 1. 2019 obravnavala izvedbo volitev in predlagala spremembo ZLV v delu, ki se nanaša na imenovanje predsednikov OVK in pristojnosti državnih organov za tolmačenje ZLV. DVK predlaga, da so predsedniki OVK imenovani izmed sodnikov tako, kot to velja za državne volilne organe. S tem bi zagotovili višjo stopnjo zakonitosti postopkov, ki jih izvajajo občinski volilni organi. Lokalne volitve so zapletene tako zaradi več vrst volitev kot tudi zaradi obsega, saj hkrati potekajo volitve v več organov občine. Poleg župana in občinskega sveta v eni ali v več volilnih enotah se v več kot sto občinah volijo še sveti krajevnih skupnosti, v 20 občinah predstavnik romske skupnosti in v 9 občinah predstavnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti. Takšna zahtevnost izvedbe terja znanje in izkušnje. Imenovanje predsednikov izmed sodnikov bo imelo za posledico dvig strokovnosti dela komisij, s tem se bo zmanjšalo število morebitnih napačnih odločitev volilnih organov občine.
  • pluralna sestava občinskih volilnih organov in nezdružljivost članstva
    Pluralnost volilnih organov je eden od pomembnih elementov zaupanja v volitve, saj predstavniki različnih interesnih skupin že pri procesu izvajanja volilnih opravil nadzorujejo eden drugega in tako delujejo preventivno ter s tem zmanjšujejo možnost sprejemanja nezakonitih odločitev. Volivci morajo po izvedenih volitvah brez kakršnegakoli dvoma zaupati v rezultate glasovanja. Ocenjuje se, da bo z dopolnitvijo 35. in 37. člena ZLV nedvoumno določena pluralna sestava občinskih volilnih organov, pri čemer bo upoštevano tudi dejstvo, da so v občinske svete pogosto poleg kandidatov političnih strank izvoljeni tudi predstavniki list, katerih predlagatelji so skupine volivcev (t.i. nestrankarske liste).  Prepoved sorodstvenih vezi je v veljavnem ZLV urejena le za volilne odbore, ne pa tudi za volilne komisije. Zaradi večkrat poudarjene pomembnosti objektivnosti in nepristranskosti pri odločanju volilnih organov se z novelo ureja še prepoved sorodstvenih vezi med člani OVK in kandidati. Takšna rešitev bo preprečila situacije, do katerih je doslej prihajalo v praksi, ko so se morali člani OVK izločati iz odločanja o ugovorih, ki so jih vlagali kandidati, ki so bili v sorodu s člani OVK. S to rešitvijo bo zakonodajalec prispeval k zagotavljanju poštenega volilnega postopka pred volilnimi komisijami, katerega del je tudi pravica do nepristranskega odločanja, kot jo zahteva ustavna določba 22. člena o enakem varstvu pravic
    v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil.
  • določitev pristojnega državnega organa za enotno uporabo določb zakona
    Ureditev, pri kateri imata MJU in DVK deljene pristojnosti glede skrbi za enotno uporabo določb ZLV se je izkazala v praksi problematična z dveh vidikov: na eni strani so občinski volilni organi, predlagatelji in kandidati neredko v dvomu, na kateri državni organ naj naslovijo vprašanje, na drugi pa objektivno lahko pride do različne razlage dveh državnih organov o isti vsebini. V praksi je sicer do slednjega prihajalo le izjemoma, kljub temu pa je DVK to zaznala kot problem. S spremembo ZLV to vlogo v celoti prevzema DVK.
  • določitev pravne podlage za povezovanje evidenc in obdelovanje osebnih podatkov
    S
    predlogom zakona določa pravna podlaga, da se za namen preverjanja kandidatur (pravilnost podatkov oziroma obstoj volilne pravice), preko EMŠO, zbirka občinske volilne komisije lahko neposredno računalniško poveže z evidenco volilne pravice. Druga sprememba se nanaša na upravljanje in obdelovanje osebnih podatkov kandidatov. Državni organi zagotavljajo vsem OVK-jem informacijsko podporo za izvedbo procesa lokalnih volitev. Aplikacija zagotavlja podporo kandidacijskemu postopku, določitvi kandidatnih list, vnos rezultatov glasovanja, izračun rezultatov volitev ter njihovo objavo. OVK uporabljajo aplikacijo že od leta 2006, ob vsakih rednih volitvah so se za uporabo aplikacije, čeprav njena uporaba ni obvezna, vključile prav vse občine. Aplikacija je vodena centralno na strežnikih MJU, OVK vnašajo kandidatne liste lokalno. Aplikacijo varujejo najvišji varnostni standardi za informacijske storitve, kar dokazujejo vsi dosedanji neuspešni poskusi nepooblaščenih vdorov vanjo. S predlogom sprememb in dopolnitev ZLV bo zakonodajalec odpravil tudi pomembno administrativno oviro za ustrezno informacijsko podporo rednih lokalnih volitev. Predlog zakona daje pravno podlago državnemu organu, ki nudi informacijsko podporo za redne lokalne volitve, da obdeluje podatke, katerih upravljavci so občinske volilne komisije. V skladu z 28. členom Splošne uredbe (EU) 2016/679 o varstvu podatkov, prej 11. člen ZVOP-1) mora imeti državni organ, ki ni upravljalec osebnih podatkov, za obdelovanje osebnih podatkov sklenjen dogovor z upravljalcem. Takšna rešitev pomeni administrativno breme, saj mora pristojni državni organ skleniti sporazume o obdelovanju podatkov z vsemi 212 OVK-ji. Nova rešitev določa, da OVK, ko se vključi v enotno informacijsko podporo rednim lokalnim volitvam, kot upravljalec osebnih podatkov pooblašča državni organ kot obdelovalca osebnih podatkov za obdelavo osebnih podatkov izključno za namene zagotavljanja informacijske podpore rednih lokalnih volitev.
  • poenostavitev volitev v svete ožjih delov občin
    Zaradi upada zanimanja za članstvo v svetih krajevnih skupnosti se zmanjšuje število kandidatov, v več primerih je bilo zato treba na rednih lokalnih volitvah 2018 in 2014 za manjkajoča mesta izvesti naknadne ali nadomestne volitve. Druga težava pa je povezana z načinom izvolitve članov svetov, saj število članov svetov, način volitev in morebitno delitev na volilne enote določajo občinski sveti z odlokom. Zaradi prevelike drobitve volilnega telesa v volilne enote je kandidatom težko pridobiti zadostno število glasov podpore, saj en volivec lahko da podporo le enemu kandidatu. Če je v volilni enoti 30 volivcev, lahko teoretično 10 potrebnih podpisov zberejo največ trije kandidati. Tretja težava pri krajevnih skupnostih, ki izhaja iz prevelike drobitve na volilne enote, pa je zapletenost delitve glasovnic na volišču in štetje glasov. Nemalokrat se na enem volišču šteje glasovnice za več volilnih enot hkrati, kar prispeva k povečanju števila napak. Spremembe ZLV gredo v smer poenostavitve tako, da se svet ožjih delov vedno voli v eni volilni enoti.

 Vaše pripombe in predloge nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do 18. 11. 2020, in sicer na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                           * * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 106.50 kB
Prenosov: 9x
Dodano: 19.10.2020 10:28
28.09.2020 PREDLOG PRAVILNIKA O SPREMEMBI PRAVILNIKA O KATEGORIZACIJI NASTANITVENIH OBRATOV

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o spremembi Pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov, katerega je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

V predlogu pravilnika se spreminjajo kriteriji za kategorizacijo nastanitvenih obratov.

Predloge in pripombe na predlog pravilnika, prilogo 1 in prilogo 2 nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do vključno 8. 10. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                           * * *

 


Ime datotke:
Velikost datoteke: 106.50 kB
Prenosov: 17x
Dodano: 28.09.2020 10:36
24.09.2020 PREDLOG ZAKONA O UREJANJU PROSTORA (ZUreP-3)

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

V načelu usklajevanja interesov je zaradi aktualne prakse Ustavnega sodišča RS dodana zahteva po tehtanju javnih in zasebnih interesov ter pravica posameznika, da ima v primeru prekomernega bremena uresničitve javnega interesa pravico do povrnite tega dela bremena. Še vedno pa je ohranjena prednost javnih interesov pred zasebnimi. Načelo sodelovanje javnosti je razširjeno tako, da se poleg obveznosti seznanjanja javnosti preko storitev prostorskega informacijskega sistema poudari tudi uporabo drugih načinov komunikacije z javnostjo, ki omogočajo javnosti zgodnje in učinkovito seznanjanje z gradivi. V III. poglavju »Udeleženci pri urejanju prostora« se spremembe nanašajo na sestavo Komisije za prostorski razvoj, katere člani bodo le državni sekretarji konkretnih ministrstev. Spremembe se nanašajo tudi na sestavo in delovanje Prostorskega sveta, ki bo deloval v ožji in širši sestavi

Ena od bistvenih novosti, ki jih vpeljuje ZUREP-3 na področju učinkovitejšega vodenja postopkov priprave državnih in občinskih prostorskih načrtov, je oblikovanje projektne skupine. Ta bo delovala po principu projektnega vodenja, vsi njeni člani pa imajo nalogo soodgovorno prispevati k pripravi ustreznih prostorskih ureditev. V povezavi s spremenjenim načinom vodenja državnega prostorskega načrtovanja so spremenjene tudi postopkovne določbe glede priprave DPN oziroma združenega postopka. Nosilci urejanja prostora so kot člani projektne skupine ves čas aktivno udeleženi pri pripravi, zato mnenje v posameznih fazah državnega prostorskega načrtovanja pripravi projektna skupina, ki uskladi stališča posameznih članov projektne skupine (npr. glede študije variant, glede ustreznosti okoljskega poročila, glede najustreznejše variante, glede rešitve v predlogu DPN ipd.).

ZUREP-3 določa, da se v postopku priprave DPN in postopku priprave OPN vedno izvede celovita presoja vplivov na okolje. Pri pripravi OPPN se celovita presoja vplivov na okolje načeloma ne izvede. Občina mora zaprositi ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, za oceno potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje samo za tiste OPPN, ki se bodo pripravili še na podlagi starih prostorskih aktov (prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin), na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih ali tistih, kjer se bo, v skladu s pravili ZUREP-3, z OPPN spreminjala namenska raba prostora. Postopek priprave prostorskega akta in postopek celovite presoje vplivov na okolje sta še bolje povezana.

Z namenom optimizacije postopka priprave OPN (ki se smiselno uporablja tudi za pripravo OPPN) je ta močno razbremenjen več obveznih zaporednih faz. Ohranjene so vse obveznosti glede zgodnjega (in siceršnjega) vključevanja javnosti, posvetovanj, ipd. Ker so prostorski akti zelo različni je naloga občine, da izbere za konkreten prostorski akt najustreznejši način sodelovanja z javnostjo. K obveznim prilogam prostorskega akta je dodano tudi poročilo o sodelovanju z javnostjo.


Na področju ukrepov zemljiške politike so s predlogom ZUREP-3 največje spremembe izvedene na področju komunalnega opremljanja in komunalnega prispevka. Spremenjene so določbe glede dopustne samooskrbe objektov, tako da bodo obveznost priključevanja na posamezno vrsto komunalne opreme določali drugi predpisi in ne občinski prostorski akt, z občinskim prostorskim aktom pa se seveda načrtuje vse vrste komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture, ki jo je treba zgraditi ali dograditi. Občina bo podlage za odmero komunalnega prispevka določila v Odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Tako se poenostavlja sistem določanja posameznih meril in poenotenje komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine. Program opremljanja pa se izdela le za gradnjo nove komunalne opreme na funkcionalno zaključenih območjih, pri čemer se program opremljanja ne sprejema hkrati s prostorskim aktom, ampak šele tedaj, ko bo občina pristopila k dejanskemu opremljanju zemljišč.

Jasno se določa namen komunalnega prispevka, ki je dajatev občine in ki jo plača zavezanec zaradi priključitve oziroma uporabe komunalne opreme. Plačilo komunalnega prispevka je pogoj za priključitev objekta na posamezno vrsto komunalne opreme, zato so dodane tudi kazenske določbe za zavezanca za plačilo, kakor tudi za pravne in odgovorne osebe upravljavca komunalne opreme, ki bi priključil objekt, za katerega ne bi bil poravnan komunalni prispevek. ZUREP-3 predlaga, da se komunalni prispevek plača po izdaji gradbenega dovoljenja. Zakonske oprostitve komunalnega prispevka so določene samo za objekte, katerih investitor je občina, za objekte gospodarske javne infrastrukture (kadar ne gre za stavbe) in za nadomestitev objektov zaradi naravne nesreče. Niso pa več zakonsko oproščeni plačila komunalnega prispevka enostavni objekti in nezahtevni objekti, ker je v praksi prihajalo do zlorab teh določb (izrabljanja posrednega priključevanja npr. v kampih, garažnih stavbah ipd., zahtev po razvrščanju objektov med enostavne objekte z namenom izogibanja plačilu komunalnega prispevka). Ker pa je komunalni prispevek v celoti dajatev občine, ima občina možnost, da sama določi možne oprostitve komunalnega prispevka.

Predlog zakona je dostopen TU, predloge in pripombe pa nam lahko posredujete do vključno 22. 10. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                      * * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 106.50 kB
Prenosov: 17x
Dodano: 24.09.2020 13:38
24.09.2020 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽELEZNIŠKEM PROMETU

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu, katerega je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo.

S predlogom zakona bo z ureditvijo služnostnih in stavbnih pravic omogočena gradnja novih objektov, kot so parkirišča, kolesarnice, kolesarske steze, nadhodi in podhodi, ipd., katerih gradnjo na nepremičninah javne železniške infrastrukture (JŽI) sedanji zakon ne omogoča. Z ustanovitvijo stavbnih pravic bi bila omogočena gradnja drugih objektov na JŽI, ki pa ne bi posegala v rabo JŽI, kakršna je določena z zakonom in bi omogočala nemoten železniški promet (npr. gradnja nad ali pod tiri). S spremembo zakona se širi obseg sestavnih delov JŽI, saj predlagana sprememba predstavlja zaključeno celoto funkcionalnosti postaje (npr. parkirišča kot sestavni deli JŽI). Namreč zemljišča, na katerih so elementi, naprave in sistemi, namenjeni za funkcionalno rabo JŽI, so tudi sestavni del JŽI. S tem bi se lahko v okviru investicij, sofinanciranih iz EU skladov, izvajala tudi dela: parkirišča, intervencijske poti, dostopne poti in ceste itd.


Namreč vedno več je vlog občin za gradnjo novih objektov, kot so parkirišča, kolesarnice, kolesarske steze, nadhodi in podhodi ipd., torej predvsem objektov javne gospodarske prometne infrastrukture, katerih gradnjo na nepremičninah JŽI sedanji zakon ne omogoča.


Predlog zakona je dostopen TU, predloge in pripombe pa nam lahko posredujete do vključno 7. 10. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                          * * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 106.50 kB
Prenosov: 17x
Dodano: 24.09.2020 11:16
11.09.2020 PREDLOG UREDBE O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O IZVAJANJU LOKALNEGA RAZVOJA, KI GA VODI SKUPNOST, V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014-2020

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 in ga poslalo v javno obravnavo.

Uredba CLLD se spreminja zaradi:

  • uskladitve uredbe CLLD z drugimi predpisi,
  • uvajanja možnosti predplačil za podukrep »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« za sklad EKSRP,
  • možnost elektronskega vlaganja letnega načrta aktivnosti, letnih poročil LAS,
  • omilitev pogojev v korist strankam,
  • dopolnitev vsebine poročila za sklad ESPR, zagotovitev spremljanja kazalnikov in trajnosti operacij,
  • tehničnih popravkov

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete do 23. 9. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 106.50 kB
Prenosov: 24x
Dodano: 11.09.2020 13:24
25.08.2020 PREDLOG ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI

Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi je pripravilo Ministrstvo za zdravje in ga posredovalo v javno obravnavo.

Hkrati z zakonom je Ministrstvo za zdravje pripravilo še:

  1. Priročnik za uporabo ocenjevalne lestvice za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe
  2. Pravilnik o strokovnem usposabljanju ocenjevalcev
  3. Pravilnik o minimalnih, prostorskih, tehničnih in varnostnih pogojih za opravljanje dejavnosti dolgotrajne oskrbe
  4. Pravilnik o storitvah na področju dolgotrajne oskrbe

Predloge in pripombe nam lahko posredujete do 1. 10. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 106.50 kB
Prenosov: 29x
Dodano: 25.08.2020 13:53
03.08.2020 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH GRADBENEGA ZAKONA

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Med cilji predlaganega zakona so administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi.

Zakon v celoti ohranja že uveljavljene pojme, dodaja pa nekaj novih. Kot novost je uveden pojem »manjša rekonstrukcija«, kar naj bi premostilo vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. Manjša rekonstrukcija bo sicer terjala sodelovanje usposobljenih strokovnjakov, dela pa se bodo lahko izvajala zgolj na podlagi prijave začetka gradnje. Širi se nabor začasnih objektov tudi na objekte, postavljene v primeru izrednih razmer (npr. v zvezi z epidemijo Covid-19).


Predlog zakona jasno opredeljuje, za katere gradnje je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje ali pridobiti uporabno dovoljenje. Za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovan objekt čim prej sanirati, se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje. Novost je, da je treba na pristojno občino (do uvedbe elektronskega poslovanja) prijaviti začetek gradnje stavb, ki so enostavni objekti, s čemer se omogoča lažji inšpekcijski nadzor občine, odmera komunalnega prispevka in evidentiranje.

Predlog GZ-1 ponovno omogoča možnost, ki je bila v RS uveljavljena do sprejema Gradbenega zakona v letu 2017, in sicer da investitor na lastno odgovornost lahko začne z gradnjo tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, torej da ni treba čakati na njegovo pravnomočnost. Za učinkovito pravno varstvo se uvaja prednostno obravnavo v upravnih sporih in možnost zadržanja izvajanja v primerih, ko bi lahko prišlo do hujše škode za okolje, naravo in ljudi.

Zaradi predvidenega elektronskega poslovanja preko storitev prostorskega informacijskega sistema (eGraditev) se vzpostavlja dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki.


Na novo se določa pristojnost ministrstva, pristojnega za graditev, za izdajo gradbenih dovoljenj za objekte, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje investicij, kot strateško investicijo določi vlada.

Predlog GZ-1 natančno določa naloge investitorja, izvajalca in vodje del, ter vzpostavlja enakopravne pogoje za tuje ponudnike. Ohranjajo se naloge nadzornika in projektanta, pri čemer se odpravla nejasnost določanja vodje projekta.


Predlog zakona ne spreminja samega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Novost pa je določba, ki omogoča uvedbo postopka izdaje gradbenega dovoljenja brez priloženih dokazil o pravici graditi. Ker pa je dokazilo o pravici graditi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, bodo morala biti dokazila predložena pred izdajo gradbenega dovoljenja. Predlog zakona ne določa več predodločbe.

Bistvena novost predloga GZ-1 je, da plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Ta dolžnost naj bi se izpolnila pred prijavo začetka gradnje, sami prijavi začetka gradnje pa investitor priloži dokazilo o tem, da so poravnane obveznosti glede plačila komunalnega prispevka. Le pri spremembi namembnosti, kjer ni prijave začetka gradnje, se dokazilo predloži v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Ostali pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja se ohranjajo.

Deloma so dopolnjene določbe, ki se nanašajo na integralno dovoljenje, saj je praksa pokazala možnost optimizacije tega postopka. Gradbeno dovoljenje za objekt z vplivi na okolje je sedaj jasno poimenovano kot integralno dovoljenje, ki pomeni odločitev o sami gradnji in hkrati ugotovitev, da gradnja ne bo imela pomembnih škodljivih vplivov na okolje. Na željo investitorja se v nekaterih primerih omogoča izvedbo postopka presoje vplivov na okolje za vse prostorsko in funkcionalno povezane objekte v celoti, pri čemer se odobritev gradnje lahko nanaša le na posamičen objekt. Ustrezneje se ureja postopek prevlade javne koristi. Nove so določbe, ki se nanašajo na spremembo integralnega dovoljenja. Po vzoru Zakona o ohranjanju narave se ureja področje sodelovanja nevladnih organizacij in določa pogoje za njihov vstop v postopek izdaje integralnega dovoljenja.

Predlog GZ-1 prav tako bistveno ne spreminja postopka pridobivanja uporabnega dovoljenja, le odpravlja zaznane težave. Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja lahko vloži tudi druga oseba (npr. izvajalec), če investitor tega ne izvede v osmih dneh po dokončanju gradnje. Omogoča se pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na lažji in cenejši način. Prav tako se omogoča pridobivanje samo uporabnega dovoljenja za objekte, ki so bili pred letom 1998 zgrajeni z gradbenim dovoljenjem, a brez uporabnega dovoljenja.

Vaše pripombe in predloge nam lahko posredujete do 28. 8. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

Povzetek predloga zakona je na voljo TU.

* * *


Ime datotke: MOP_GRADBENI_ZAKON_AVGUST_2020.docx
Velikost datoteke: 178.75 kB
Prenosov: 34x
Dodano: 03.08.2020 11:13
28.07.2020 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STANOVANJSKEGA ZAKONA (SZ-1)

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog novele Stanovanjskega zakona, katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Ključni učinki predloga novele SZ so:

1. Dvig neprofitne najemnine

Prenizka neprofitna najemnina je eden od temeljnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj. Zaradi nerevalorizacije vrednosti točke za določanje neprofitne najemnine od leta 2007, neprofitna najemnina lastnikom ne omogoča pokrivanja stanovanjskih stroškov,  s čimer jim je onemogočeno ohranjanje obsega obstoječega fonda stanovanj in investiranje v gradnjo novih stanovanj. Predlog zakona predvideva dvig višine vrednosti točke iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra.

2. Prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine za zaščito socialno ranljivih ob dvigu neprofitne najemnine

Z vidika zmožnosti kritja stanovanjskih stroškov so najbolj ranljiva enočlanska gospodinjstva z nizkimi dohodki (mladi, starejši, ovdoveli, …) Ob dvigu neprofitne najemnine se zato cenzusu za upravičenost do subvencije najemnine doda ponder v višini 1,1 pri izračunu minimalnega dohodka za enočlansko družino.

Subvencija najemnine se po predlogu zakona zviša na največ 85% priznane neprofitne najemnine, kar zagotavlja, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih, ki so že sedaj upravičeni do polne subvencije najemnine.

3. Ustanovitev javne najemniške službe

Za aktiviranje obstoječega, a nenaseljenega stanovanjskega fonda, se ustanovi javna najemniška služba, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Lastnike bo razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotavljala prejemanje rednih dohodkov.

4. Obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe posebej

Za varnejše in bolj transparentno vodenje sredstev v rezervnem skladu se uvajajo obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej. Upravnik bo imetnik računa, ki ga bo ločeno za vsako večstanovanjsko stavbo odprl v imenu in za račun etažnih lastnikov.

5. Znižanje potrebnih soglasij etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje

Kot olajšanje sprejemanja odločitev etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, še posebej glede izboljšav in posegov, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje, se znižujejo potrebna soglasja za izvedbo posameznih poslov. Izboljšave, zavarovanje večstanovanjske stavbe kot celote in nekateri drugi posli, ki so bili do sedaj opredeljeni kot posel, ki presega redno upravljanje (potrebno 75% soglasje) se s spremembo uvrščajo med posle v zvezi z rednim upravljanjem (50% soglasje). Potrebno soglasje glede gradbenih del na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, se iz 100% znižuje na več kot 75%. Hkrati se uvaja pravno varstvo preglasovanega etažnega lastnika, ki bo lahko sprejeti sklep izpodbijal v nepravdnem postopku na sodišču

6. Skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe

V namen skrajšanja postopka odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku se skrajšajo odpovedni roki za najemodajalca in za najemnika ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče.

7. Omogočeno višje zadolževanje stanovanjskih skladov 

Skladom se z višjo stopnjo zadolževanja zagotovi zadostna sredstva za začetne investicije v pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. Ker bo višja neprofitna najemnina omogočala povrnitev investicij, se bodo potrebe po zadolževanju v prihodnje postopno zmanjševale.

8. Predkupna pravica stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji

Za učinkovito izvajanje stanovanjske politike bodo morale občine zemljišča, ki so namenjena večstanovanjski gradnji, v primeru prodaje najprej ponuditi v odkup stanovanjskim skladom, nadalje neprofitnim stanovanjskim organizacijam, šele v primeru, da se ti ne odločijo za nakup, pa drugim kupcem na trgu.

Predloge in pripombe nam lahko  posredujete do 20. 8. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                           * * *


Ime datotke: MOP_SZ-1E__21.7.2020_01.doc
Velikost datoteke: 529.41 kB
Prenosov: 41x
Dodano: 28.07.2020 13:51
28.07.2020 PREDLOG PRAVILNIKA O IZVEDBI TRADICIONALNEGA SLOVENSKEGA ZAJTRKA

Na portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Pravilnika o izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Predlog pravilnika podrobneje določa:

  • dan zajtrka,
  • sestavo in poreklo živil za zajtrk,
  • višino sredstev za povračilo stroškov za živila za zajtrk (v nadaljnjem besedilu: stroški),
  • upravičence, pogoje in uveljavljanje povračila stroškov.

Za dan zajtrka se določa tretji petek v novembru.

Upravičenci za povračilo stroškov so vrtci, osnovne šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe in na dan slovenske hrane izvedejo zajtrk z vsemi živili, ki jih določa ta pravilnik. Upravičencu se izplača pavšalno nadomestilo 0,52 eura na osebo. Za določitev višine sredstev za povračilo stroškov posameznemu upravičencu se upošteva število otrok in učencev, vpisanih v centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja na dan 30. septembra v letu izvedbe zajtrka. Sredstva se bod zagotovila v proračunu Republike Slovenije.

Vaše predloge in pripombe nama lahko posredujete do 14. 8. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke: MKGP_PRAVILNIK_IZVEDBA_TRDADICIONALNEGA_SLOVENSKEGA_ZAJTRAK_JULIJ_2020.doc
Velikost datoteke: 82.43 kB
Prenosov: 38x
Dodano: 28.07.2020 13:44
28.07.2020 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AVDIOVIZUALNIH MEDIJSKIH STORITVAH

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, katerega je pripravilo Ministrstvo za kulturo.

Glavni cilj predloga zakona je uskladitev ureditve področja avdiovizualnih medijskih storitev s pravnim redom EU. Drugi cilj je odprava nekaterih pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob izvajanju obstoječega ZAvMS, in zagotovitev še večje jasnosti in določnosti zakonskih določil.

Predlog zakona se spreminja v svojem 16. členu, ki opredeljuje prispevke za razvoj evropskih avdiovizualnih del. Tako so ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev zavezani prispevati najmanj 10% bruto letnega prihodka ustvarjenega v Republiki Sloveniji za razvoj, produkcijo ali promocijo evropskih avdiovizualnih del. To pa ne velja za izdajatelje lokalnih televizijskih programov s statusom posebnega pomena in za izdajatelje televizijskih programov, katerih programi so namenjeni lokalnemu občinstvu in niso vključeni v programsko mrežo, ki dosega več kot 50% prebivalstva Republike Slovenije.

Predlog Zakona pa v 28. členu določa tudi, da morajo zavezanci za izvajanje televizijske dejavnosti oz. avidovizualnih medijskih storitev Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije med drugim poročati o višini prihodkov pridobljeni s strani občin oziroma lokalnih skupnosti za pokrivanje stroškov produkcije, razširjanja ali arhiviranja programskih vsebin televizijskega programa oziroma avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo.

Predloge in pripombe nam lahko posredujete do 31. 7. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke: MK_PREDLOG_NOVELE_ZAKONA_O_AVDIOVIZUALNIH_MEDIJSKIH_STORITVAH_JULIJ_2020.docx
Velikost datoteke: 100.04 kB
Prenosov: 41x
Dodano: 28.07.2020 13:33
28.07.2020 OSNUTEK UREDBE O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O RAVNANJU Z ODPADNO EMBALAŽO

Na spletnem portalu smo zasledili objavo osnutka Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z odpadno embalažo, katero je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

S predlagano
novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (v nadaljevanju: Uredba) se prenaša Direktiva (EU) 2018/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži in kot izvedbeni predpis Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J), ki je v času javne obravnave tega predloga v medresorskem usklajevanju.

Za
radi prenosa direktive se med drugim spreminjajo ali dopolnjujejo 1., 3., 4., 4.a, 22. in 51. člen Uredbe ter dodajajo novi 4.b in 22.a člen, in sicer glede obsega in področja uporabe predpisa, opredelitve nekaterih pojmov, preprečevanja odpadne embalaže, ponovne uporabe embalaže, okoljskih ciljev predelave in recikliranja odpadne embalaže, spremenjenih pravil za izračun doseganja ciljev recikliranja in sporočanja podatkov Evropski Komisiji.

Z Uredbo
se drugače ureja proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO) za osebe, ki dajejo embalažo na trg v RS (proizvajalci), s čimer se te določbe Uredbe usklajujejo z zadnjo novelo Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J). Tako proizvajalci ne bodo več zgolj plačevali stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ampak bodo imeli finančno in organizacijsko obveznost glede zagotavljanja ravnanja z vso odpadno embalažo, ki nastane na območju RS. Te obveznosti bodo lahko (enako kot doslej) izpolnjevali samostojno ali skupinsko. V okviru tega se spreminjajo 25. do 33. člen in črtajo 34. do 36. ter 48. člen, dodaja pa se nov 26.a člen, s katerim se ureja plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo v skupnem sistemu ravnanja z odpadno embalažo.

Z Uredbo se spreminja tudi pogostost in metodologija za določitev deležev prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe, kadar deluje več družb za ravnanje z odpadno embalažo ter vir podatkov za njihovo določitev. Ministrstvo ne bo več uporabljajo podatkov Finančne uprave RS iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, ampak podatke, ki mu jih bodo posredovale družbe za ravnanje z odpadno embalažo v skladu s predlaganim spremenjenim 10.c členom Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Deleži se ne bodo več določali za obdobje enega leta, ampak za obdobje enega četrtletja. V ta namen se spreminjajo 18., 19., 26. in 39. člen ter priloga 2B Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.


Vaše predloge in pripombe nam lahko nam lahko posredujete do 4. 8. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *


Ime datotke: MOP_OSNUTEK_UREDBE_O_RAVNANJU_Z_EMBALAZO_IN_ODPADNO_EMBALAZO_JULIJ_2020.docx
Velikost datoteke: 95.28 kB
Prenosov: 32x
Dodano: 28.07.2020 13:29
21.07.2020 PREDLOG PRAVILNIKA O POGOJIH ZA IZVAJANJE KNJIŽNIČNE JAVNE SLUŽBE

Predlog Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe je pripravilo Ministrstvo za kulturo.

S predlogom pravilnika se na novo opredeljuje pogoje za izvajanje knjižnične javne službe, in sicer za splošne, visokošolske in specialne knjižnice ter nacionalno knjižnico. Določbe za šolske knjižnice, ki opravljajo knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, bodo skladno z določbo 39.c člena zakona opredeljene v predpisu pristojnega ministrstva.

Cilj predloga pravilnika je zagotoviti
boljše pogoje za splošno dostopnost knjižnične javne službe in nadaljnji razvoj knjižnične dejavnosti splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter zagotoviti vsaj minimalne pogoje za delovanje in nadaljnji razvoj nacionalne knjižnice.

Predlog pravilnika v svojem osmem poglavju določa tudi viri finnaciranja za zagotavljanje pogojev za izvajanje knjižnične javne službe. Tako 80. član določa, da zagotavljanje pogojev za izvajanje javne službe splošnih knjižnic financirajo občine ustanoviteljice, soustanoviteljice oz. pogodbene partnerice splošne knjižnice. Podlaga za določanje sredstev za financiranje zagotavljanja pogojev je program dela in finančni načrt splošne knjižnice. 
Način določanja deležev za sofinanciranje se določi v ustanovitvenem aktu splošne knjižnice oziroma v pogodbah o izvajanju knjižnične dejavnosti. Finančna obveznost občin za skupne stroške knjižnične dejavnosti pa se razdeli na te občine premosorazmerno s številom njihovih prebivalcev, medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju posamezne občine, krije vsaka občina sama.

Predloge in pripombe nam lahko posredujete do 4. 9. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenejobcin.si.

PRAVILNIK

PRILOGA 1

PRILOGA 2

PRILOGA 3

PRILOGA 4

PRILOGA 5

PRILOGA 6

PRILOGA 7

PRILOGA 8

* * *



Ime datotke:
Velikost datoteke: 106.50 kB
Prenosov: 40x
Dodano: 21.07.2020 14:44
21.07.2020 ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STANOVANJSKEGA ZAKONA -SZ-1

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog novele Stanovanjskega zakona, katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Ključni učinki predloga novele SZ so:

1.      Dvig neprofitne najemnine

Prenizka neprofitna najemnina je eden od temeljnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj. Zaradi nerevalorizacije vrednosti točke za določanje neprofitne najemnine od leta 2007, neprofitna najemnina lastnikom ne omogoča pokrivanja stanovanjskih stroškov,  s čimer jim je onemogočeno ohranjanje obsega obstoječega fonda stanovanj in investiranje v gradnjo novih stanovanj. Predlog zakona predvideva dvig višine vrednosti točke iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra.

2. Prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine za zaščito socialno ranljivih ob dvigu neprofitne najemnine

Z vidika zmožnosti kritja stanovanjskih stroškov so najbolj ranljiva enočlanska gospodinjstva z nizkimi dohodki (mladi, starejši, ovdoveli, …) Ob dvigu neprofitne najemnine se zato cenzusu za upravičenost do subvencije najemnine doda ponder v višini 1,1 pri izračunu minimalnega dohodka za enočlansko družino.

Subvencija najemnine se po predlogu zakona zviša na največ 85% priznane neprofitne najemnine, kar zagotavlja, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih, ki so že sedaj upravičeni do polne subvencije najemnine.

3.  Ustanovitev javne najemniške službe

Za aktiviranje obstoječega, a nenaseljenega stanovanjskega fonda, se ustanovi javna najemniška služba, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Lastnike bo razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotavljala prejemanje rednih dohodkov.

4. Obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe posebej

Za varnejše in bolj transparentno vodenje sredstev v rezervnem skladu se uvajajo obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej. Upravnik bo imetnik računa, ki ga bo ločeno za vsako večstanovanjsko stavbo odprl v imenu in za račun etažnih lastnikov.

5. Znižanje potrebnih soglasij etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje.

Kot olajšanje sprejemanja odločitev etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, še posebej glede izboljšav in posegov, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje, se znižujejo potrebna soglasja za izvedbo posameznih poslov. Izboljšave, zavarovanje večstanovanjske stavbe kot celote in nekateri drugi posli, ki so bili do sedaj opredeljeni kot posel, ki presega redno upravljanje (potrebno 75% soglasje) se s spremembo uvrščajo med posle v zvezi z rednim upravljanjem (50% soglasje). Potrebno soglasje glede gradbenih del na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, se iz 100% znižuje na več kot 75%. Hkrati se uvaja pravno varstvo preglasovanega etažnega lastnika, ki bo lahko sprejeti sklep izpodbijal v nepravdnem postopku na sodišču


6. Skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe

V namen skrajšanja postopka odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku se skrajšajo odpovedni roki za najemodajalca in za najemnika ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče.

7. Omogočeno višje zadolževanje stanovanjskih skladov

 

Skladom se z višjo stopnjo zadolževanja zagotovi zadostna sredstva za začetne investicije v pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. Ker bo višja neprofitna najemnina omogočala povrnitev investicij, se bodo potrebe po zadolževanju v prihodnje postopno zmanjševale.

8. Predkupna pravica stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji

Za učinkovito izvajanje stanovanjske politike bodo morale občine zemljišča, ki so namenjena večstanovanjski gradnji, v primeru prodaje najprej ponuditi v odkup stanovanjskim skladom, nadalje neprofitnim stanovanjskim organizacijam, šele v primeru, da se ti ne odločijo za nakup, pa drugim kupcem na trgu.

Predloge in pripombe nam lahko na  20. 8. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                      * * *

 


Ime datotke: MOP_SZ-1E__21.7.2020.doc
Velikost datoteke: 529.41 kB
Prenosov: 41x
Dodano: 21.07.2020 14:25
04.06.2020 PREDLOG PRAVILNIKA O SPREMEMBI PRAVILNIKA O METODOLOGIJI ZA DOLOČANJE NADOMESTIL ZA SLUŽNOSTI NA VODNIH IN PRIOBALNIH ZEMLJIŠČIH V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predlog Pravilnika o spremembah Pravilnika o metodologiji za določanje nadomestil za služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti Republike Slovenije.

Pravilnik se spreminja v tretjem odstavku 4. člena, in sicer določa v katerih primerih velja višina nadomestila za služnost za lokalne skupnosti. Gre za sledeče primere:

  • za gradnjo objektov javne infrastrukture, ki so namenjeni izvajanju obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ali odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in ki prečkajo vodna in priobalna zemljišča v lasti države, če gradnja brez prečenja vodnega ali priobalnega zemljišča ni mogoča,
  • za gradnjo podmorskih cevovodov z iztoki padavinskih odpadnih voda, ki so namenjeni izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
  • v primerih neodplačnega prenosa zemljišč lokalnih skupnosti v last države, katerih upravljavec je ministrstvo, pristojno za vode, in gre za gradnjo objektov komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, ki so namenjeni izvajanju obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ali odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

Vaše predloge in pripombe nam lahko posredujete na priloženem obrazcu, in sicer do 12. 6. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si

* * *


Ime datotke: MOP_PREDLOG_PRAVILNIKA_O_METODOLOGIJI_ZA_DOLOCANJE_NADOMESTIL_ZA_SLUZNOSTI_JUNIJ_2020.doc
Velikost datoteke: 68.10 kB
Prenosov: 68x
Dodano: 04.06.2020 13:45