Slike - tekoči trak

VPRAŠANJE OBČINE:

 Na občini se soočamo z vprašanji in odločitvijo o oddaji v upravljanje Športnega parka (športna dvorana, atletski stadion, igrišče z umetno travo, travnato igrišče). V upravljanje bi športni park rado prevzelo društvo, ki deluje v javnem interesu. Ker Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ne dopušča oddaje društvom v upravljanje, nas zanima, če obstaja pot oz. zakonska podlaga, po kateri bi vsaj tehnično izvedbene naloge (koordinacija, vzdrževanje, hišna opravila,..) lahko prevzelo društvo, ki deluje v javnem interesu.

Prejete odgovore podajamo v povezavi TU.

Vprašanje občine:
"Pozdravljeni,
obračam se na vas s prošnjo o pomoči glede plačilnih rokov za proračunske uporabnike po zakonih o intervenznih ukrepih za zajezitev epidemije in  omilitev njenih poslediv ZIUZEOP.

Dne 10.04.2020 je Ministrstvo za finance v 64. členu ZIUZEP določilo plačilne roke za proračunske uporabnike zasebnim podjetjem 8 dni od 11.4.202 dalje in se uporablja do 31.05.2020, razen ČE BODO UKREPI SKLADNO Z 20. ČLENOM ZIUEOP  podaljšani za 30 dni.

Zanima nas, kateri plačilni rok se upošteva za račune prejete od 01.06.2020, ali je to 8 dni ali 30 dni od prejetja računa?"

Odgovor Ministrstva za finance je na voljo TU.

* * *

Vprašanje občine:
»Naprošam vas za informacijo ali se potem kot nujna zadeva, štejejo tudi mnenja o skladnosti z občinskimi prostorskimi akti ter varovalnimi pasovi občinskih cest, ki jih občina izdaja v skladu z 31. členom Gradbenega zakona.

Prosim vas za informacijo, zato, da tudi na ravni občin zagotovimo pravočasno izdajanje teh aktov, ki so potrebni v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.«

Odgovor Ministrstva za javno upravo

                                                         * * *

Združenje občin Slovenije je na Vlado RS naslovilo dopis s pobudo za sprejem ukrepa povezanega z omejitvijo poslovanja po 35. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju. ZIntPK).

Ob vseh sprejetih ukrepih na državni ravni v času razglašene epidemije (je marsikatera občina soočena s težavo (pravočasne) zagotovitve blaga in storitev za izvedbo njenih zajezitvenih ukrepov, saj se je krog subjektov, s katerimi lahko posluje, v tem času še dodatno zoožal (na primer nekateri subjekti začasno ne poslujejo). Občine v času »normalnih razmer« pri svojem poslovanju dosledno upoštevajo navedeno zakonsko določbo, vendar pa je iskanje poslovnega partnerja za izvedbo ukrepov občine, ki so usmerjeni v zajezitev bolezni, ko se je potrebno odzivati hitro na nastale razmere, zaradi omejevalnih določb ZIntPK, v določenih primerih lahko bistveno oteženo ali celo nemogoče.

Celoten dopis je na voljo TU.

Prejeli smo tudi odgovor Ministrstva za pravosodje, ki je dostopen TU.

Vprašanje občine članice:

"Ali pravilno razumemo, da v skladu z 6. členom tega Zakona, občine sedaj ne morejo izvesti razpisov sredstev za delovanje društev (športna, kulturna, turistična,…), saj ni mogoče določiti roka do katerega morajo društva oddati vloge  (prav tako pa ni možno izdati odločb o dodelitvi sredstev posameznim društvom – oz. le-te ne bi postale pravnomočne, saj tudi roki za pritožbe ne tečejo)?"

Odgovor je na voljo TU.

* * *

Vprašanje občine članice:

"Ali pravilno razumemo, da v skladu z 6. členom tega Zakona, občine sedaj ne morejo izvesti razpisov sredstev za delovanje društev (športna, kulturna, turistična,…), saj ni mogoče določiti roka do katerega morajo društva oddati vloge  (prav tako pa ni možno izdati odločb o dodelitvi sredstev posameznim društvom – oz. le-te ne bi postale pravnomočne, saj tudi roki za pritožbe ne tečejo)?"

Odgovor je na voljo TU.

* * *

občina članica je na MJU naslovila vprašanje glede obračuna minimalne plače.

Vprašanje se glasi:

Prejeli smo vaš dopis št. 0100-240-2016/18 z dne 19.10.2019, v katerem navajate, da je pri izračunu razlike do minimalne plače potrebno upoštevati sorazmerni del osnovne plače in sorazmerni del minimalne plače glede na opravljene ure rednega dela. Glede na navedeno razumemo, da se pri obračunu te razlike upošteva samo redno oziroma opravljeno delo in se pri izračunu razlike do minimalne plače ne upošteva še dopust in praznik.

Prav tako imamo dilemo glede določitev osnove za nadomestilo iz preteklega meseca (za obračun dopusta, praznika). Ali se osnova za nadomestilo iz preteklega meseca izračunava na podlagi plačnega razreda (če je nižji od minimalne plače) oziroma ali se v osnovo za obračun iz preteklega meseca všteva tudi razlika od minimalne plače za redno delo oziroma ali se za osnovo vzame minimalna plača iz preteklega meseca z delovno dobo? V tem primeru, prejme delavec, ki ima osnovno plačo nižjo kot minimalna plača in je cel mesec na dopustu (hipotetično), bruto izplačilo nižje kot je minimalna plača. Primerjalno z delavcem, ki ima osnovno plačo višjo, kot je minimalna plača, je prvi delavec v slabšem položaju.

ODGOVOR MINISTRSTVA SI LAHKO OGLEDATE TU.

Zaradi zgoraj omenjenih dilem vas prosimo za razjasnitev le-teh.

Na komisijo za preprečevanje korupcije smo zastavili naslednje vprašanje:

Na pobudo občin članic se na vas obračamo z vprašanji povezanimi z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) glede preprečevanja nasprotja interesov.

 Slovenija predstavlja geografsko in ekonomsko majhno skupnost. V tej skupnosti se pogosto znajdejo manjši poslovni subjekti, katerih delovanje je skoncentrirano na določeno ožje lokalno okolje (območje ene ali več občin). Vse to zagotovo predstavlja večje tveganje za uresničitev tveganja nasprotja interesov.

Izhajajoč iz navedenega bi zato radi izpostavili sledečo dilemo. Hitro se lahko zgodi, da uradne osebe (po definiciji ZIntPK) za svoje lastne oziroma zasebne potrebe naročijo določeno storitev/izvedbo del pri lokalnem izvajalcu. Kasneje pa predstavlja ta izvajalec najugodnejšega ponudnika za izvedbo del v okviru javnega naročila občine (bodisi naročila po evidenčnem postopku, ali pa naročila, za katerega se uporablja zakon- ZJN-3).

 Glede na opisano se občinam odpirajo naslednja vprašaja, za katera prosijo za vaš odgovor oziroma mnenje, in sicer:

1.   Kadar v vlogi uradne osebe nastopa župan (funkcionar in predstojnik občine) in hkrati ne obstaja prepoved omejitve poslovanja po 35. členu ZIntPK:

a.   Ali župan sme izdati naročilnico/skleniti pogodbo z izvajalcem del, s katerim je imel oziroma še ima vzpostavljeno zasebno (poslovno) razmerje- ali so izpolnjeni znaki nasprotja interesov?

b.   Ali župan sme skleniti pogodbo s subjektom, ki izvaja storitve svetovanja s področja menedžmenta in razvoja, pri čemer se je župan že predhodno v svojem prostem času oziroma zasebno udeleževal njegovih delavnic- ali so izpolnjeni znaki nasprotja interesov?

c.   V kolikor so izpolnjeni vsi znaki nasprotja interesov po prejšnjih dveh alinejah, ali se lahko župan »izogne« temu nasprotju na način, da takšen pravni posel prevzame subjekt, ki je po zakonu (ZLS) za to pooblaščen (podžupan občine)?

2.   V kolikor so izpolnjeni vsi znaki nasprotja interesov po prejšnji točki, se pojavi splošno vprašanje, in sicer kakšen je »domet« 37. člena ZIntPK v razmerju do temeljnih načel Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljevanju: ZJF), če upoštevamo, da bi izbor izvajalca del, ki ni najugodnejši, pomenilo ravnanje v nasprotju z načelom gospodarnosti in ekonomičnosti?

ODGOVOR KOMISIJE SI LAHKO V CELOTI OGLEDATE TU.