Vprašanja občin

Išči
Po letu:
30.05.2022 VPRAŠANJE OBČINE: SKLEPANJE SPONZORSKIH POGODB V JAVNIH ZAVODIH

Vprašanje:
»
Ali lahko javni zavod katerega ustanoviteljica je občina sklepa sponzorske pogodbe, na podlagi katere je javni zavod v vlogi sponzorja?«

Odgovor Ministrstva za finance je na voljo TU.

* * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 118.78 kB
Prenosov: 14x
Dodano: 30.05.2022 10:53
22.04.2022 VPRAŠANJE OBČINE: PLAČILNI ROK

Vprašanje:
"Zanima me glede plačilnega roka našemu d.o.o., ki je v 100 % lasti Občine? Poslali so nam račun za stroške upravljanja in želijo, da se jim račun plača takoj. Ali je to možno, ali moramo upoštevati 30 dnevni plačilni rok?"

Odgovor:
Plačilni rok je praviloma 30 dni, razen:

32. člen
(plačilni roki v breme državnega proračuna in občinskih proračunov)

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni.
(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Plačilni rok za izplačila, o katerih se odloča v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in če drugi zakon določa, da se nakazilo na račun stranke šteje, da je bilo zahtevku v celoti ugodeno, začne teči naslednji dan po poteku roka, ki je z zakonom določen za sprejem odločitve v upravnem postopku. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ki je po zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET2 ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET2.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so plačilni roki lahko krajši za plačila:

1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;

3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU in postavk slovenske udeležbe;
4. pogodb v breme postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov in pripadajočih postavk slovenske udeležbe;

5. tekočih transferov, razen tekočih transferov v tujino;
6. obveznosti iz naslova povračil sredstev med neposrednimi uporabniki;

7. obveznosti diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, če je takšna poslovna praksa sprejemne države;
8. prispevkov za humanitarno pomoč prizadetim državam ob naravnih nesrečah in drugih nesrečah velikih razsežnosti;

9. obveznosti, povezanih z migranti;
10. zbirnega računa Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki ga ta izstavi za plačilo obračunanega nadomestila bankam;

11. povezana s servisiranjem javnega dolga in upravljanja z denarnimi sredstvi, vključno z likvidnostnim zadolževanjem in poroštvi;
12. obveznosti iz 33. člena tega zakona;

13. obresti na denarna sredstva pri Banki Slovenije.
(4) Minister lahko določi krajši plačilni rok tudi, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.

(5) Plačilo investicijskih transferov občinam, pogodbenim subjektom na področju zaščite, reševanja in pomoči po 73., 74. in 75. členu Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg; v nadaljnjem besedilu: ZVNDN) in 8. členu Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19 in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu: ZGas) (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni subjekt) in posrednim uporabnikom se izvrši en dan pred dnevom plačila občine, pogodbenega subjekta ali posrednega proračunskega uporabnika izvajalcu, če občina, pogodbeni subjekt ali posredni proračunski uporabnik predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu. Če je nesporen le posamezni del predložene dokumentacije, se izplačilo izvrši v nespornem delu, razlika pa po prejemu popolne dokumentacije.
(6) Plačilo za ukrep »podpora lokalnemu razvoju«, ki ga v skladu z Uredbo 1303/2013/EU vodi skupnost v okviru finančne perspektive 2014–2020, se lahko izvede en dan pred dnevom plačila vodilnega partnerja izvajalcu, če vodilni partner predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu.
(7) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok od 20 do največ 45 dni.

(8) Določbe tega člena, razen petega odstavka, veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen če se občina v pogodbi dogovori za krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.
(9) Ne glede na določbe tega člena je lahko z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovorjen plačilni rok do 90 dni.

(10) Ne glede na prvi odstavek tega člena je za občine rok za vračilo sredstev kohezijske politike na podlagi izrečenega finančnega popravka največ 90 dni. »

                                                      * * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 118.78 kB
Prenosov: 32x
Dodano: 22.04.2022 09:21
20.04.2022 VPRAŠANJE OBČINE: OBJAVA RAZPISA PRED SPREJETJEM PRORAČUNA

Vprašanje:
»Ali lahko občina, objavi razpis (in prejete vloge tudi točkovno ovrednoti) še pred sprejetjem proračuna za tekoče leto. Namreč, naša občina je proračun sprejela šele 25. 3. 2022. Do tega dne smo bili v začasnem financiranju.
Zanima me, ali bi lahko razpis, kljub začasnemu financiranju objavili ter prejete vloge točkovali npr. že v mesecu januarju.  Je dovoljena samo objava razpisa ali tudi nadaljnji koraki? Ali je po vašem mnenju kljub vsemu bolje počakati na sprejetje proračuna.«

ODGOVOR:

Občine večinoma izvedejo razpis po sprejetju  proračuna, saj se tako izognejo številnim tveganjem (v procesnem in materialnem smislu) zaradi morebitne nezagotovitve kasnejšega  prevzema obveznosti. Vendar pa 2. člen, enajsta alinea Zakona o javnih financah omogočata izvedbo vseh postopkov brez sprejetega proračuna razen prevzema konkretne finančne obveznosti.

Občina lahko tako razpis izvede le za obdobje začasnega financiranja in do višine sredstev, ki so za ta namen določena z odlokom o začasnem financiranju občine. Ob sprejetju proračuna mora občina v relevantni proračunski postavki upoštevati sredstva, ki jih je v obdobju začasnega financiranja že razdelila, in sredstva, ki jih bo še razdelila do konca tekočega leta. Občina ima tudi v času začasnega financiranja možnost izvesti javni razpis in skleniti pogodbo z izbrano nevladno organizacijo, a le za obdobje začasnega financiranja, za iste programe oziroma postavke, kot so bili določeni v preteklem proračunu, in le do višine sredstev, ki je za ta namen določena z odlokom o začasnem financiranju. Tudi v obdobju začasnega financiranja mora občina slediti predpisanemu postopku za dodelitev sredstev, torej izpeljati popoln razpisni postopek.

V nasprotju s splošnim prepričanjem to, da proračun še ni bil sprejet, ni ovira za pravočasno izvedbo javnega razpisa. Celoten proces razpisa lahko namreč izvedemo tudi brez proračuna, in sicer vse do izdaje sklepa o sofinanciranju. Zakon omogoča celo, da izdamo sklepe o dodelitvi sredstev, ki vsebujejo število točk – ne pa tudi zneska dodeljenih sredstev, ki ga lahko določimo po sprejetju proračuna – in tudi obravnavamo pritožbe nanje. A čeprav tudi za izvedbo pritožbenega postopka pred sprejetjem proračuna ni nobene izrecne ovire, se je morda vendarle smiselno ustaviti pri sklepu o sofinanciranju in pritožbo omogočiti šele po sprejetju proračuna, saj s tem damo prijaviteljem možnost, da se pritožijo tudi na dodeljen znesek, ki bo znan šele takrat.

                                                           * * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 118.78 kB
Prenosov: 34x
Dodano: 20.04.2022 10:18
21.03.2022 VPRAŠANJE OBČINE: ČRPANJE SREDSTEV IZ PRORAČUNSKE REZERVE - HUMANITARNA POMOČ

VPRAŠANJE:
"Občine želijo poslati humanitarno pomoč (v blagu) v Ukrajino. Vprašanje, ki ga zastavljajo je, ali lahko za ta namen (naročilnice za nabavo blaga) črpajo sredstva iz njihove proračunske rezerve po 49. členu ZJF. Zasledili so, da je v Zaključnem računu proračuna RS za leto 2018 država iz proračunskih rezerv namenila sredstva za humanitarno pomoč v Indonezijo. Ali lahko občine postopajo isto?"

Vprašanje smo posredovali Ministrstvu za finance. Odgovor je na voljo TU.

* * *

 


Ime datotke:
Velikost datoteke: 118.78 kB
Prenosov: 44x
Dodano: 21.03.2022 13:48
28.01.2022 VPRAŠANJE OBČINE: NRP REALIZACIJA

 

VPRAŠANJE OBČINE:
"Pri vnosu realizacije projekta me zanima ali moramo v NRPju upoštevatitudi konte, ki niso investicijski, se pa nanašajo na izvajanje projekta np. stroški plače."

ODGOVOR:

NRP je zaokrožena celota za nek projekt (ki ima podlago tudi v projektni dokumentaciji, dokumentu DIP. V kolikor je bila ta celota planirana na enem NRP projektu, tudi realizacijo knjižite na ta projekt. Lahko pa bi bile posamezne vsebine planirane na ločenem projektu in bi potem to knjižili na ločen projekt.

Če povzamemo, v kolikor gre za strošek izvajanja tega projekta, ga knjižite nanj, kljub temu, da ni investicijski izdatek.

* * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 118.78 kB
Prenosov: 55x
Dodano: 28.01.2022 13:39
28.01.2022 VPRAŠANJE OBČINE: POSTAVITEV SONČNE ELEKTRARNE

VPRAŠANJE OBČINE:
"S strani enega svetnika je prišla na županjo pobuda, da bi občina na strehi osnovne šole postavila sončno elektrarno (z dodatnim zadolževanjem) in sama upravljala z le-to. Občina za postavitev elektrarne nima zagotovljenih sredstev v proračunu, obseg planiranega zadolževanja občine v proračunu 2022 je do maksimalne dovoljene višine po 10. b členu ZFO za druge nujne investicije v občini. Ali se občina za ta namen lahko zadolži čez navedeni dovoljen obseg, ali občina sploh lahko upravlja z elektrarno glede na to, da po statutu to ni njena naloga? Postavitev elektrarne na tej strehi ima sicer v planu zavod katerega soustanoviteljica je občina, s tem da bi zavod z razpisom pridobil zunanjega izvajalca, občina pa bi za streho prejemala najemnino."

ODGOVOR:

Občina lahko v tekočem proračunskem letu izvaja  projekte in naloge, ki jih ima navedene v sprejetem proračunu, torej smo mnenja, da v kolikor projekt ni vključen v proračun in načrt razvojnih programov občina ne more pristopiti k izvedbi, ker nima za to načrtovanih sredstev (v kolikor je sama investitor in vlaga sredstva iz proračuna). Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE in 189/20 –ZFRO) v 10.a členu ZFO-1 določa, da se občina lahko zadolži za izvrševanje proračuna občine za investicije, predvidene v občinskem proračunu, v tekočem proračunskem letu.

Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 10% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov. (v to kvoto ni vključeno zadolževanje po 2. alineji 10a. člena ZFO-1 ((2) Za projekte, sofinancirane iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.) V kolikor je občina zadolžena do maksimalne višine po 10. b členu ZFO-1, potem se ne more zadolžiti čez navedeni dovoljeni obseg.

Postavitev sončne elektrarne in njen priklop v omrežni sistem je daljši postopek in terja veliko dokumentacije in dovoljenj. Pred odločitvijo je potrebno pretehtati prednosti in slabosti in način izvedbe oziroma upravljanja. Potrebno je pripraviti vso dokumentacijo do pridobitve gradbenega dovoljenja, izbrati izvajalca in pridobiti vso potrebno dokumentacijo za priklop v omrežje. V tem primeru gre za dejavnost, ki sicer ni primarna dejavnost občine oziroma lokalne skupnosti, vendar pa jo po lastni odločitvi lahko izvaja,  zato je pri odločitvi ali gre za postavitev sončne elektrarne v lastnem upravljanju za odločitev občine, kot pri vseh drugih odločitvah v investicije in projekte s katerimi ali upravlja občina sama ali pa preda nekomu drugemu v upravljanje, oziroma izvede občina sama, ali podeli koncesijo, stavbno pravico ali odda nepremičnine v najem.

Torej načeloma smo mnenja, da je mogoče, da občina sama investira v sončno elektrarno, ali pa za ta namen izvede javni razpis za najem oziroma za podelitev stavbe pravice, odločitev o tem pa je stvar občine, oziroma občinskega sveta.

* * *

 


Ime datotke:
Velikost datoteke: 118.78 kB
Prenosov: 56x
Dodano: 28.01.2022 12:09
28.01.2022 VPRAŠANJE OBČINE: PREJETA SREDSTVA V UPRAVLJANJU

 

 

VPRAŠANJE OBČINE:
"Prosila bi vas za pomoč. Prvič se srečujem da moram naknjižit prejeta sredstva v upravljanje. Gre za dve cesti, ki smo jih prejeli v upravljanje od Direkcije za cesto. Knjižit jih moram na 98…., zanima me kje je protiknjižba. Ali moram imeti sama skrb, da se za znesek konec leta usklajujem ali direkcija za ceste."

ODGOVOR:
Določeni uporabniki (javni zavodi, javne agencije in druge pravne osebe javnega prava) obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje izkazujejo na kotih skupine 98. Začetna vrednost sredstev prejetih v upravljanje se knjiži na konte od 00-05, v vašem konkretnem primeru gre za prenos nepremičnine, torej se za vrednost prenosa poveča konto 02.

* * *

 


Ime datotke:
Velikost datoteke: 118.78 kB
Prenosov: 56x
Dodano: 28.01.2022 12:01
27.01.2022 VPRAŠANJE OBČINE: PRIHRANEK

VPRAŠANJE OBČINE:
"Zanima me kako se upošteva prihranek za izplačilo povečanega obsega. V letu 2021 je ostalo nekaj neizplačanega prihranka, tega sedaj ne morem upoštevati za izplačilo pri januarski 2022 plači ali se lahko prenese? Prihranek v januarju je podlaga za izplačilo povečanega obsega za januar in potem naprej v letu?"

ODGOVOR:
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v 3.členu (viri sredstev) določa:
"Del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela se zagotavlja:

1. za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena iz prihrankov sredstev za plače posameznega proračunskega uporabnika, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela, ali nezasedenih delovnih mest ali iz sredstev projekta, ki so predvidena v finančnem načrtu uporabnika proračuna;
2.     za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena iz sredstev, ki jih je zagotovil financer projekta, za izvajanje posebnega projekta, ki ga je s svojim aktom določila Vlada Republike Slovenije."

Da, prihranek v januarju je podlaga za izplačilo povečanega obsega za mesec januar in se obračna pri plači za januar, ki zapade v plačilu v mesecu februarju.

* * *



 


Ime datotke:
Velikost datoteke: 118.78 kB
Prenosov: 56x
Dodano: 27.01.2022 14:13
27.01.2022 VPRAŠANJE OBČINE: POROČANJE KPK-jU O PREMOŽENJSKEM STANJU OSEB, ODGOVORNIH ZA JAVNA NAROČILA

VPRAŠANJE OBČINE:
"Imam vprašanje, ki se nanaša na poročanje KPK-ju o premoženjskem stanju oseb, odgovornih za javna naročila, za poročanje o spremembah premoženjskega stanja ostalih zavezancev ter za posredovanje seznamov zavezancev naročnikov, ki poslujejo po predpisih javnega naročanja. Rok za poročanje se izteče 31.1.2022.
V obvestilu KPK o izteku roka za poročanje je navedeno, da osebe, odgovorne za javna naročila premoženjsko stanje prijavijo v celoti na elektronskem obrazcu enkrat letno do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto. To storijo ob pogoju, da so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja po določilih ZJN-3 v vrednosti, kot jo določa ZIntPK, in sicer ocenjena vrednost posameznega naročila je enaka ali višja od 100.000 evrov brez DDV, in sicer ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti. Pri tem morajo vsebinsko poročati o stanju premoženja, kot so ga imele 31. 12. preteklega leta, obenem pa ne sporočajo sprememb premoženjskega stanja.

Jaz sem se zaposlil na občini kot svetovalec oz. odgovorna oseba za javna naročila dne 1.8.2021. Od takrat do konca leta 2021 dejanskih javnih naročil za katere je potrebna objava na portalu javnih naročil nisem opravljal, saj je bila omenjena storitev še vedno v pristojnosti pooblaščenega naročnika. Izvajal sem samo izdajo naročilnic za naročila blaga in storitev do mejne vrednosti posameznega naročila v višini 40.000 EUR ter gradnje do mejne vrednosti v višini 80.000 EUR.

Če prav interpretiram izsek iz zgoraj navedenega obvestila KPK meni premoženjskega stanja še ni potrebno prijavljati. Se morda motim?"

ODGOVOR:
Tej osebi ni potrebno poročati KPK o premoženjskem stanju za leto 2021. Pri javnih naročilih je sicer tako, da mora naročnik ( občina.....) ob začetku postopka KPK prijaviti osebe, ki bodo sodelovala v postopku. Fizične osebe te prijave ne morejo oddati same, mora jo poslati pravna oseba.

 

 

* * *


Ime datotke:
Velikost datoteke: 118.78 kB
Prenosov: 53x
Dodano: 27.01.2022 14:02
21.01.2022 VPRAŠANJE OBČINE:ZAHTEVKI ZA POMOČ NA FURS PRI NAKUPU COVID TESTOV- KNJIŽENJE 21.1.2022

Na seminarju, ki ga je pripravilo Združenje občin Slovenije je bilo zastavljeno vprašanje glede zahtevkov za pomoč pri nakupu testov za COVID in knjiženja.

Za odgovor smo zaprosili Ministrstvo za finance.

Odgovor si lahko ogledate TU.


Ime datotke:
Velikost datoteke: 118.78 kB
Prenosov: 61x
Dodano: 21.01.2022 14:03