Predlogi predpisov

Leto
Iskanje
  • 15.07.2024

    Osnutek Pravilnika o podrobnejših pogojih za določitev predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč ter o podrobnejši vsebini strokovnih podlag s področja kmetijstva – rok 6. 8. 2024

    Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili osnutek Pravilnika o podrobnejših pogojih za določitev predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč ter o podrobnejši vsebini strokovnih podlag s področja kmetijstva (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

    Ministrstvo je pristopilo k spremembi trenutno veljavnega Pravilnika o podrobnejših pogojih za določitev predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč ter o podrobnejši vsebini strokovnih podlag s področja kmetijstva(Uradnem listu RS, št. 55/2017)

    Podlaga za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju: TVKZ) in ostalih kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju: OKZ) v prostorskih aktih lokalnih skupnosti je strokovna podlaga s področja kmetijstva (v nadaljevanju: strokovna podlaga).

    Na osnovi pravilnika se preveri pogoje in kriterije ter se s strokovno podlago določi predlog območij TVKZ in OKZ. Strokovne podlage se izdelajo posebej za vsako občino, ki v sklopu priprave občinskega prostorskega načrta določa območja TVKZ in OKZ. Trenutno je izdelanih 16 strokovnih podlag. V okviru izdelave strokovnih podlag se je izkazalo, da določbe veljavnega pravilnika v nekaterih delih niso dovolj natančno razdelane ali pa bi jih bilo treba dodatno razdelati.

    Ministrstvo je namesto k spremembi pravilnika pristopilo k pripravi novega pravilnika, zato ker bi število spremenjenih členov preseglo ustaljeno nomotehnično pravilo, ki pa pravi, da je v primeru, ko se obseg sprememb bliža tretjini obsega predpisa, ustrezneje poseči po novem predpisu.

    Novi pravilnik, ki bo nadomestil trenutno veljavni pravilnik, spreminja oziroma dodatno ureja nekatere pogoje in kriterije določanja predloga območij TVKZ predvsem na podlagi obsega in zaokroževanja. Kriterij bonitete kmetijskih zemljišč je razdeljen na dodatne razrede, ravno tako nagib, prepoznane so specifične situacije, ki močno otežujejo pogoje za kmetijsko pridelavo ali obdelavo, kot na primer zamočvirjena tla. Poleg še nekaterih vsebinskih sprememb je v grafičnem delu strokovne podlage v atributni preglednici na novo določen atribut z obrazložitvijo, zakaj je bilo posamezno območje vključeno v predlog območij TVKZ, kar dodatno prispeva k boljši preglednosti in sledljivosti določitve območij TVKZ in OKZ.

    Območja TVKZ in OKZ bodo nato ob usklajevanju določena v postopku priprave prostorskih aktov lokalnih skupnosti.

    Določitev TVKZ v prostorskih aktih lokalnih skupnosti je namenjena izključno ohranjanju naravnega vira, pomembnega za pridelavo hrane. Navedeno pomeni, da trajno varovana kmetijska zemljišča ne regulirajo kmetijske kulture, načina rabe in pridelave ter izvajanje agrarnih operacij, prav tako pa ne negirajo ostalih ciljev in varstvenih režimov (npr. ohranjanje narave, varstvo okolja, varstvo kulturne dediščine, varstvo voda).

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 6. 8. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 09.07.2024

    Predlog Zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah – rok: 12. 7. 2024

    Vlada RS je v postopek sprejema po nujnem postopku v Državni zbor RS vložila predlog Zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah.

    S predlogom zakona se odpravlja krajevna pristojnost v tujskih zadevah in v postopkih prijave prebivališč posameznikov na način, da bodo upravne enote odločale na območju celotne držav. S tem se stremi k razbremenitvi najbolj obremenjenih upravnih enot, učinkovitejši izrabe človeških virov na upravnih enotah in k hitrejšemu reševanju vlog. Po oceni pripravljavca predloga zakona se bo z usmeritvijo na hiter in učinkovit način reševanja administrativnega procesa pridobivanja enotnega dovoljenja za prebivanje in za zaposlovanje tujcev vzpostavljajo okvirje, ki bod slovenskemu gospodarstvu omogočali konkurenčen pristop k iskanju tuje delovne sile.

    Prav tako predlog zakona prinaša ureditev, ki bo omogočala da bo tujec po pridobitvi začasnega dovoljenja lahko delal in prebival v Republiki Sloveniji, medtem pa bo postopek na upravni enoti do končne odločitve tekel dalje. To naj bi omogočilo hitrejši vstop tujcev na trg dela v Republiki Sloveniji in omogočilo njihovo hitrejšo integracijo ter povečalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 12. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si .

    * * *

    Prenesi datoteko
  • 09.07.2024

    Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov – rok: 12. 7. 2024

    Vlada RS je v postopek sprejema v Državni zbor RS vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Zakon bo obravnavan po nujnem postopku.

    Cilj predloga zakona je predvsem čim hitrejša in učinkovitejša določitev postopka za pomoč prebivalcem, ki so na seznamu evidentiranih območjih in objektov, ki so predvideni za odstranitev ter gradnjo nadomestitvenih objektov.

    Med poglavitne rešitve spadajo določbe, ki se nanašajo na izvedbo nadomestitvenih gradenj. Z njimi se del nalog prenese na D. S. U., družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: DSU), ki bo v imenu in za račun RS opravljala naloge in je 100 % v državni lasti.

    Novi 157.c člen določa pravno podlago za namen izvajanja javnih naročil in drugih nalog v povezavi z izvedbo nadomestitvene gradnje, ki jih bo DSU izvajal v imenu in za račun RS po poplavah in zemeljskih plazovih iz avgusta 2023. Poleg tega 157.č člen predstavlja okvirno vsebino , ki jo mora vsebovati pogodba med RS in DSU. Člen 157.d vsebuje določbo o sredstvih za opravljanje nalog DSU, ki bodo zagotovljena iz proračuna RS. S 157.e členom pa se določa upravljavca nepremičnin z objekti za odstranitev, ki jih bo v imenu in za račun RS odkupila DSU.

    S predlogom zakona se spreminja določbo o metodologijah in normativih za določanje cen in način omejitve vrednosti za javna naročila za izvedbo odstranitev objektov iz 151.a člena zakona in nadomestitvene gradnje v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov.

    Določa pa se tudi pristojni organ za upravljanje nepremičnin iz 151.a člena, in sicer bo to organ pristojen za opravljanje posameznih nalog upravljanja voda.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 12. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    * * *

    Prenesi datoteko
  • 08.07.2024

    Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F) – rok: 7. 8. 2024

    Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F) (v nadaljevanju: Zakon).

    Bistveni cilj predloga Zakona so:

    odprava nepotrebnih administrativnih ovir in s tem razbremenitev pristojnih organov ter državljanov:

    • predlagana združitev dovoljenja za javno prireditev in dovoljenja za vožnjo v naravi v en postopek na način, da o dovoljenju odloči pristojna upravna enota v skladu s predpisi, ki urejajo dovoljevanje javne prireditve,
    • z namenom zmanjšanja obsega obveznosti pridobitve naravovarstvenega soglasja in mnenj se izključuje manjše rekonstrukcije in vzdrževanje objekta, kot so opredeljeni s predpisi, ki urejajo graditev objektov ter v določenih primerih posege v poselitvenih območjih (dopolnjen 105. člen);
    • ukinitev izdajanja ugotovitvenih odločb o obstoju zavarovanih območjih, ustanovljenih z aktom o zavarovanju – zaznamba zavarovanega območja se bo v zemljiško knjigo vpisovala po sprejemu akta o ustanovitvi zavarovanega območja, na podlagi predloga ministrstva ali občine, odškodnina pa se bo lahko uveljavljala v enem letu po uveljavitvi akta o zavarovanju (dopolnjen 63. in 89. člen),
    • sprejem splošnih naravovarstvenih smernic, s čimer se zmanjšuje administrativna obremenitev pristojnih organov, zlasti ZRSVN,
    • druge uskladitve z gradbeno in prostorsko zakonodajo,
    • poenostavitev postopka sklepanja skrbniške pogodbe z vzpostavitvijo izjeme od pravil javnega naročanja,itd.

    izboljšanje upravljanja naravnih vrednot:

    • dopolnitev 59.člena – določba, da lahko v skladu z aktom o zavarovanju ustanovitelj sam neposredno upravlja zavarovano območje tudi v organizacijski enoti občine ali ministrstva,
    • dopolnitev 84. člena – dodaja se predkupna pravica države na območjih Nature 2000,
    • sprememba določb glede ureditve plačil za obiskovanje naravnih vrednot, itd.

    učinkovitejše ukrepanje v primeru neposrednega ogrožanja državljanov po velikih zvereh;

    • z namenom učinkovitejšega upravljanja velikih zveri, zlasti v povezavi z interventnim ukrepanjem v primeru neposrednega ogrožanja državljanov je npr. predvideno hitro ukrepanje po upravljalcih lovišč v primeru neposrednega ogrožanja po velikih zvereh (terenski ogled in preveritev situacije, plašenje živali, plačilo stroškov hitrega ukrepanja in povrnitev stroškov zavarovanja odgovornosti,itd.).

    ureditev področja invazivnih tujerodnih vrst:

    • uzakonitev pravil za preprečevanje, zmanjšanje in ublažitev škodljivih vplivov namernega in nenamernega vnosa in širjenja invazivnih vrst na biotsko raznovrstnost, ki jih je treba urejati na zakonski ravni in ki so potrebna za izvajanje Uredbe 1143/2014/EU.

    ureditev problematike vožnje v naravi, izboljšave nadzora in zvišanje glob, itd.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko  posredujete do 7. 8. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si .

    * * *

    Prenesi datoteko
  • 08.07.2024

    Predlog sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – rok 15. 7. 2024

    Ministrstvo za naravne vire in prostor nam je v obravnavo v predhodnem postopku obravnave predpisa posredovalo predlog sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju: Zakona).

    V zvezi s pripravljenimi izhodišči novele Zakona je bil zelo na hitro, kot smo vas o tem tudi že obvestili, sklican sestanek pri ministru Novaku. Predstavnici ZOS sta na sestanku predlagali, da pristojni na ministrstvu proučijo pretekle predloge ZOS  za spremembo tega zakona in jih skušajo dodatno vključiti v izhodišča (pohitritev postopkov z namenom hitrejše pomoči, dodelati sistem AJDA, skrajšati postopke sprejemanja posameznih dokumentov v okviru državnih organov,  zmanjšati prag za uporabo sredstev za odpravo naravnih nesreč oziroma za aktivacijo sistema, prilagoditi sistem na način odzivnosti na lokalne in regijske naravne nesreče-da se ne čaka na zadostitev kriterijev na državni ravni).

    ZOS je izjemno angažirano ves čas lanskega leta, kot tudi letos spremljalo izvrševanje zakonodaje na področju odprave naravnih nesreč, zato lahko podamo oceno, da je sistem tog v vsebinskem in administrativnem smislu, da ne more slediti vsem pojavom naravnih nesreč, da ni primerno digitalno podprt in da je izjemno administrativno obremenjen.

    Na podlagi predstavitve izhodišč je razvidno, da gre bolj za »kozmetične« predloge izhodišč, zato menimo, da je potrebno pripraviti novo sistemsko zakonodajo na tem področju, saj bomo vsi skupaj  morali tudi na tem področju delovati bolj učinkovito.

    Predstavljena izhodišča predloga sprememb Zakona:

    Ureditev prenosa dopustov za zaposlene, ki zaradi nujnih delovnih potreb ob nastanku naravnih  nesreč niso mogli izrabiti letnega dopusta

    Delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z izvajanjem nalog po odločitvi delodajalca povezanih z ukrepi in ravnanji ob nastanku naravnih nesreč ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za preteklo koledarsko leto v rokih, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih, pravico letni dopust za preteklo koledarsko leto izrabiti do 31. decembra tekočega koledarskega leta.

    Določba bi veljala za vse zaposlene v zasebnem in javnem sektorju, torej tudi za javne uslužbence, ki izvajajo načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti ministrstev in organov v njihovi sestavi ob naravnih nesrečah, od sprejema naprej.

    Notranja uskladitev besedila zakona

    V okviru nameravane spremembe ZOPNN-a je treba uskladiti besedilo petega odstavka 7. člena ZOPNN-a, da bo usklajen z besedilom ZOPNN-a in sicer da komisiji za odpravo posledic nesreč predseduje predstavnik ministrstva pristojnega za naravne vire.

    Iskanje sistemske rešitve za posameznike ki še niso bili vseljeni v objekte, ki so že zgrajeni

    S spremembo ZOPNN-a so oblikovali sistemsko rešitev za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, ampak gradnja še ni bila dokončana in še niso imeli določene hišne številke, zato v njej še nihče ni živel in posledično tudi ni imela nobena oseba prijavljenega stalnega naslova na tem objektu, niti ni bilo naseljeno (možnih primerov je več). Predlogov za sistemsko ureditev tega vprašanja je precej a pomembno je, da v okviru Zakona natančno določimo kriterije ter postavimo mejo, od katere dalje je nekdo do sredstev upravičen.

    Razširitev nabora podatkov za obdelavo osebnih podatkov

    Predlagajo razširitev nabora podatkov za obdelavo osebnih podatkov, namreč iz razloga hitrejše obdelave vlog upravičencev, je potrebno zagotoviti zakonsko podlago za obdelavo dodatnih podatkov iz evidenc podatkov.

    Iskanje nadomestne rešitve za kreditiranje fizičnih oseb

    Trenutno veljavni Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ZOPNN v 27 členu določa, da si fizične osebe za obnovo stanovanja lahko pridobijo stanovanjsko posojilo pri javnem stanovanjskem skladu ne glede na višino dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč, kar pa se v praksi ne izvaja, ker Javni stanovanjski sklad tovrstnih oblik financiranja ne podpira več. V skladu s tem, je treba poiskati nov vir financiranja za ta namen. V okviru pridobivanja predlogov sprememb ZOPNN-a, smo prejeli tudi mnenje Ministrstva za solidarno prihodnost (MSP), kjer navajajo, da jim ni uspelo detektirati nobenega akterja, ki bi lahko zagotavljal tovrstno financiranje fizičnih oseb, na podlagi česar predlagamo, da kreditiranje fizičnih oseb preide na SID banko.

    Poleg navedenega predlagajo, da v ZOPNN implementirajo tudi poroštveno shemo za kreditiranje fizičnih oseb, po enakem vzoru, kot je bila implementirana v interventni Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev-ZORZFS.

    Črtanje tretjega in četrtega odstavka 46.a člena

    Glede trenutno veljavnega 46.a člena ZOPNN-a se je pri vprašanju razlage tretjega odstavka 46.a člena ZOPNN-a opredelila Služba Vlade za zakonodajo in sicer da da z nobeno od ustaljenih metod razlage določbe tretjega odstavka 46.a člena ZOPNN ni mogoče razlagati na ustavnoskladen način, na podlagi česar predlagamo črtanje obeh odstavkov.

    Uvedba prožnejših oblik financiranja kmetijstva in gospodarstva

    S strani MGTŠ je bila predlagana sprememba ZOPNN-a v delu, ki se nanaša na ukrepe finančnega inženiringa in sicer da se ne uporablja zgolj za odpravo posledic škode v gospodarstvu, ampak se uporabi tudi za odpravo škode na stvareh ter škodo v kmetijstvu, kar že omogoča 50. člen EU Uredbe o splošnih skupinskih izjemah oziroma »de minimis«. S predlagano spremembo bi se omogočilo, da so ukrepi finančnega inženiringa namenjeni upravičencem iz gospodarstva in kmetijstva.

    Jasneje je določeno, da se za vsako področje (torej za področje gospodarstva in področje kmetijstva) oblikuje poseben posojilni sklad oz. garancijska shema. Za posojilni sklad/garancijsko shemo s področja gospodarstva je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in za posojilni sklad/garancijsko shemo s področja kmetijstva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 15. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 03.07.2024

    Nove naloge občin in povprečnina za leti 2025 in 2026 – rok 16. 8. 2024

    Ministrstvo za finance je pripravilo izračun povprečnih stroškov občin in nam ga posredovalo v pregled in pripombe.

    V dopisu so zbrani podatki o novih oziroma ukinjenih nalogah občin v letošnjem in prihodnjih dveh letih.

    Združenje občin Slovenije je tako kot vsako leto tudi letos pristopilo k pripravi lastnih izračunov stroškov občin. Aktualni podatki o tem katere naloge so bile občinam na novo naložene in katere ukinjene je ključno pri pripravi natančnih izračunov.

    Ker občine v praksi izvajate zakonske naloge vas naprošamo za pregled podanega nabora nalog, katere je pripravilo Ministrstvo za finance in povratno informacijo o tem, katere in koliko nalog se je na novo dodelilo občinam v breme in koliko jih je bilo ukinjenih.

    Nove oz. ukinjene naloge nam lahko posredujete do vključno 16. 8. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 03.07.2024

    Predlog Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o evropskem upravljanju podatkov – rok 11. 7. 2024

    Ministrstvo za digitalno preobrazbo je pripravilo predlog Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o evropskem upravljanju podatkov (v nadaljevanju: Zakon).

    Poglavitne rešitve predloga Zakona so predlagane z namenom prilagoditve nacionalne zakonodaje določbam Uredbe 2022/868/EU, in sicer:

    • imenovanje ministrstva, pristojnega za digitalno preobrazbo, kot enotne informacijske točke v zvezi s ponovno uporabo zaščitenih podatkov javnega sektorja in kot  pristojnega  organa, ki  pomaga organom javnega sektorja, ki odobrijo ali zavrnejo zahtevo za ponovno uporabo zaščitenih podatkov javnega sektorja (2. člen predloga zakona),
    • dodelitev pristojnosti pritožbenega organa Informacijskemu pooblaščencu za odločanje o pritožbah zoper odločbe organov javnega sektorja, ki odobrijo ali zavrnejo zahtevo za ponovno uporabo zaščitenih podatkov javnega sektorja (5. člen predloga zakona),
    • imenovanje ministrstva, pristojnega za digitalno preobrazbo, kot organa pristojnega za izvedbo nalog v zvezi s priglasitvenim postopkom za storitve posredovanja podatkov za izvajanje Uredbe 2022/868/EU (10. člen predloga zakona),
    • imenovanje ministrstva, pristojnega za nevladne organizacije, kot organa odgovornega za javni nacionalni register priznanih organizacij za podatkovni altruizem (13. člen predloga zakona),
    • imenovanje inšpekcije za informacijsko družbo kot pristojnega organa za izvajanje nadzora nad izvajanjem Uredbe 2022/868/EU, delegiranih aktov in tega zakona (16. člen predloga zakona),
    • določanje prekrškov in sankcij za izvajanje Uredbe 2022/868/EU.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 11. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 02.07.2024

    Predlog Pravilnika o postavitvi in delovanju fotonapetostnih naprav na kmetijskih zemljiščih – rok 30. 7. 2024

    Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravilo Pravilnik o postavitvi in delovanju fotonapetostnih naprav na kmetijskih zemljiščih.

    Namen pravilnika je določiti takšna pravila za postavitev fotonapetostnih naprav na kmetijskih zemljiščih, da bo fotonapetostna naprava služila kot spremljajoča energetska dejavnost in kot možen način omilitve vpliva škodljivih vremenskih pojavov.

    Globalno poznamo dva glavna sistema postavitve fotonapetostnih naprav – zaprti (postavitve na strehah rastlinjakov) in odprti tip (linijske postavitve nad sadnimi rastlinami, vertikalne postavitve in podobno). V tem pravilniku se osredotočajo na možnost postavitve odprtega tipa fotonapetostnih naprav.

    Hkrati Pravilnik določa, da mora postavitev fotonapetostne naprave omogočiti, da zemljišče in objekti hkrati služijo osnovnemu namenu (kmetijstvo) in spremljajoči energetski dejavnosti. Poleg tega vsebuje določbe o maksimalni pokritosti zemljišča s fotonapetostno napravo. S Pravilnikom je namreč bistveno doseči namen, da zaradi postavitve fotonapetostne naprave ne pride do velikega zmanjšanja pridelka.

    Pravilnik določa, da mora biti fotonapetostna naprava postavljena v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi, ki urejajo prostor. Preveritev, da montaža ni v nasprotju s prostorskimi akti in drugimi predpisi, ki urejajo prostor, izvede lastnik fotonapetostne naprave ali tretja oseba. Določa tudi, da če se fotonapetostno napravo postavi na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas ali varovano območje, ali ki leži na vodnem ali priobalnem zemljišču v skladu s predpisi o vodah, je za postavitev naprave obvezno pridobiti mnenje oziroma soglasje pristojnega mnenjedajalca oziroma soglasodajalca. Preveritev morebitnega obstoja varovanja izvede investitor ali tretja oseba.

    Pravilnik tudi določa, da mora imeti lastnik fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču pridobljeno pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 30. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 02.07.2024

    Predlog Zakona o spremembi in dopolnitvah Gradbenega zakona – rok 30. 7. 2024

    Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo novelo Gradbenega zakona.

    Predlog zakona se med drugim spreminja v poglavju, ki določa pogoje za začetek izvajanja gradnje in uporabe objektov. Tako se med drugim predvideva ukinitev obvezne prijave začetka gradnje enostavne stavbe.

    V drugem delu zakona, ki določa bistvene in druge zahteve za objekte, se posodablja 32. člen, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov. Ta vključuje graditev in uporabo objektov, dostopnih vsem ljudem ter graditev prilagodljivih stavb. Graditev in uporaba objektov, dostopnih vsem ljudem, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost pomeni takšno projektiranje, gradnjo in uporabo objektov, ki omogoča neoviran dostop in njihovo uporabo. Gre pa za:

    • objekte v javni rabi ali deli objektov, ki so v javni rabi,
    • skupne dele večstanovanjskih stavb (CC-SI-112),
    • skupne dele stanovanjski stavb za posebne družbene skupine (CC-SI-113),
    • stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (CC-SI-11301) in
    • domove za starejše osebe (del CC-SI 11302).

    Zakon se spreminja tudi v delu, ki določa projektiranje. Natančneje se določa, za  katere objekte je treba uporabiti informacijsko modeliranje gradenj (BIM). Pripravljavec sprememb ocenjuje, da ta zahteva za vse vrste gradnje in vse objekte ni smiselna.

    Prav tako bodo morali pristojni mnenjedajalci zagotoviti dostop do informacij, pomembnih za pripravo projektne in druge dokumentacije ter o postopkih pridobivanja projektnih pogojev in mnenj z njihovega področja, na spletnih straneh, na centraliziran in enostavno dostopen način v prostorskem informacijskem sistemu v skladu z zakonom, ki ureja prostor.

    Spremembe se predvidevajo tudi na področju pridobivanja mnenj. S predlogom zakona se mnenjedajalce zavezuje k upoštevanju ZUreP-3 in sporočanju svoje pristojnosti za izdajo mnenj v zbirko območij s pristojnostmi. Sledi se cilju, da investitor na enem mestu dobi podatek o vseh režimih in o vseh obveznostih, ki izhajajo iz tega. Prav tako se mnenjedajalca zavezuje k obveznosti, da upošteva že sprejete in z njegove strani potrjene dopustne posege v prostor in se njegovo mnenje nanaša le na tehnične vsebine projektne dokumentacije, ki še niso bile presojane v fazi prostorskega akta. V skladu z ZIUOPZP se poenoti rok za izdajo mnenj.

    Spremembe se predvidevajo tudi na področju izdaje gradbenega dovoljenja. Tako se dopolnjuje sedanji 46. člen, in sicer z novim odstavkom, ki določa:

    »(3) Pri rekonstrukciji ali prizidavi obstoječe stavbe, katere posamezni nadzemni deli (npr. streha, balkon ali napušč) segajo na sosednje nepremičnine, ki so javno dobro v upravljanju občine ali države, se ne glede na določbe tega člena za dokazilo iz 3. točke prejšnjega odstavka šteje tudi soglasje upravljalca javnega dobra.«

    Prav tako se s spremembo 52. člen občini daje možnost, da sodeluje na ustni obravnavi, za razjasnitev posameznih vprašanj stranskih udeležencev, ki so povezana z ugotavljano skladnostjo dokumentacije s predpisi z njenega področja.

    S spremembo 54. člena se natančneje zapiše način dokazovanja minimalne komunalne oskrbe pri čemer se dodaja možnost samooskrbe. Kdaj je samooskrba dopustna, podrobneje določa ZUreP-3. Če se gospodarska javna infrastruktura šele gradi oziroma prilagaja bodoči gradnji, bo lahko mnenjedajalec podal pozitivno mnenje iz katerega bo izhajalo da bo gospodarska javna infrastruktura zgrajena najkasneje do zaključka gradnje.

    Posebej se določa, da se pravice graditi ne zahteva za nadzemne dele obstoječih objektov, na katere se ne posega. Ureditev medsebojnih razmerij in določitev ustreznih stvarnih pravic določa Stvarnopravni zakonik. Za dele obstoječega objekta, na katere se ne bo posega z gradnjo in se posledično na teh delih ne bo izdajalo dovoljenja za gradnjo, se zato v postopku izdaje gradbenega dovoljenja teh razmerij ne bo preverjalo.

    Spreminja se 59. člen, ki določa veljavnost gradbenega dovoljenja in njegova razveljavitev. Gradbeno dovoljenje bo preneha veljati, če investitor ne bo začne z gradnjo v petih letih od njegove pravnomočnosti in ne bo prijavil začetka gradnje, v primeru spremembe namembnosti pa, če investitor ne bo izvedel spremembe namembnosti v petih letih od njegove pravnomočnosti.

    Spremembe se predvidevajo tudi na področju izdelave projektne dokumentacije za izvedbo gradnje. Ta se bo zahtevala tudi nujno rekonstrukcijo.

    Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 30. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

    Prenesi datoteko
  • 01.07.2024

    Spremembe Programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja v obdobju 2022–2025 – rok: 3. 7. 2024

    V Program se uvrščajo novi ukrepi za doseganje splošnih ciljev izboljšanja gospodarskega stanja in neposredno za doseganje ključnega cilja programa izboljšanja demografskega stanja na obmejnih problemskih območjih. Poudarek se da gospodarski panogi turizma z uvrstitvijo ukrepov Izgradnje javne turistične infrastrukture in Spodbujanja razvoja zasebnih turističnih nastanitev višje dodane vrednosti v program ter namenu izboljšanja demografskega stanja z uvrstitvijo ukrepov Revitalizacije objektov javne infrastrukture ter Kreditov za investicijske projekte v javno infrastrukturo v program. Novi ukrepi za izgradnjo javne infrastrukture, ki se uvrščajo v Program, so namenjeni občinam in naslavljajo več ciljev Programa hkrati ter s tem dosegajo splošni cilj izboljšanje demografskega stanja ter oživljanja razvoja obmejnih problemskih območij. Vsaj deloma poskusijo nadomestiti potrebno manjkajoče medresorsko usklajeno ukrepanje ter pomanjkanje investicijskih sredstev občin za osnovno razvojno infrastrukturo. 

    Uvrstitev ukrepov kreditiranja javne infrastrukture in navedba ustreznih proračunskih postavk povečanja namenskega premoženja Slovenskega regionalno razvojnega sklada (SRRS), tudi pri ukrepu Razvojnih kreditov za projekte podjetij, je pogoj za spremembo poslovno finančnega načrta SRRS in za povečanje namenskega premoženja oz. za dokapitalizacijo SRRS ter izvedbo ukrepov kreditiranja in možnosti kombiniranja ukrepov za dodelitev nepovratnih sredstev iz A bilance in hkrati kreditiranja iz B bilance ter s tem možnost izvedbe projektov tako z nepovratnimi, kakor tudi ugodnimi povratnimi viri financiranja.

    Med drugim se spreminja celotno poglavje 4.3. Opis ukrepov, saj se pri vsakem izmed ukrepov spremeni vsaj naziv nosilca, izvajalca ukrepa oz. naziv ministrstva po reorganizaciji Vlade RS v letu 2023, in sicer:

    • Pri ukrepu IKT infrastruktura – izboljšanje pokritosti območij s širokopasovnim dostopom do interneta se spremeni naziv pristojnega ministrstva, in sicer namesto MJU se navede Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Pri ciljnih skupinah se dodajo občine. Navede se naziv preglednice, v kateri je naveden odstotek dodatnih točk za projekte iz OPO v merilih javnega razpisa.
    • Pri ukrepu Spodbujanje začetnih investicij se spremeni naziv nosilcev in izvajalcev ukrepa  ministrstva, in sicer namesto MGRT se navede MKRR in MGTŠ. K navedbi izvajalske institucije se dodatno navede izvajalski instituciji SRRS in SPS. Doda se navedba, da je upravičena aktivnost in strošek tudi kritje rizikov in izvajanje ukrepa. Za namene oz. možnosti kombiniranja razpoložljivih nepovratnih in povratnih virov se doda navedba, da se izvedba ukrepa in podprtih projektov lahko kombinira z različnimi nepovratnimi in povratnimi viri financiranja ter z vsebino drugih ukrepov programa. Navede se naziv preglednice finančne konstrukcije programa, v kateri so opredeljeni viri financiranja.

    Ažurirajo se podatki pri navedbi:

    • javnih razpisov za Spodbujanje začetnih investicij v vrednosti od 100.000 do 300.000 EUR, Spodbujanje začetnih investicij v vrednosti od 300.000 do 1.000.000 EUR ter Spodbujanje investicij v vrednosti med 1-12 mio EUR v predelovalni dejavnostih, 0,5-3 mio EUR v storitvenih dejavnostih, 0,5-2 mio EUR v razvojno-raziskovalnih dejavnostih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ter
      • Neposrednih vlog za investicije v vrednosti nad 12 milijonov EUR.

    Pri navedbi Spodbujanje investicij v vrednosti med 1-12 mio EUR v predelovalni dejavnostih, 0,5-3 mio EUR v storitvenih dejavnostih, 0,5-2 mio EUR v razvojno-raziskovalnih dejavnostih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ter navedbi Neposrednih vlog za investicije v vrednosti nad 12 milijonov EUR, se izloči podrobne izvedbene podatke in se navede naziv preglednice, v kateri je naveden odstotek dodatnih točk za projekte iz OPO v merilih javnega razpisa oz. neposredne vloge.

    • Ukrep Garancije za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere se izloči, ker sredstva za izvedbo ukrepa niso zagotovljena. Ob sprejemu programa v februarju 2022 so bila sredstva kohezijske politike za izvedbo ukrepa le predvidena in so naknadno, v okviru razpoložljivih kvote takratnega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v letu 2022, bila namenjena za izvajanje drugih ukrepov ministrstva kot so bili predvideni v programu.
    • Pri ukrepu Projektno sofinanciranje vključevanja diplomantov v delo na razvojnih projektih podjetij se spremeni naziv nosilca in izvajalca ukrepa, in sicer namesto MGRT se navede MKRR. Doda se navedba, da je upravičena aktivnost in strošek tudi kritje rizikov in izvajanje ukrepa. Navede se naziv preglednice finančne konstrukcije programa, v kateri so opredeljeni viri financiranja.
    • Pri ukrepu Izgradnja in širitev poslovnih con se skladno z izvedenem javnim razpisom v letu 2023, ki dodatno vključuje tudi podjetniške inkubatorje ustrezno dopolni naziv in vsebina ukrepa. Nov naziv ukrepa se glasi Izgradnja in širitev poslovnih con ter inkubatorjev. Predmet ukrepa je razen izgradnje ali razširitve poslovnih con tudi izgradnja ali razširitev inkubatorjev.

    Spremeni se naziv nosilca in izvajalca ukrepa, in sicer se namesto MGRT navede MKRR. Navede se naziv preglednice finančne konstrukcije programa, v kateri so opredeljeni viri financiranja.

    • Pri ukrepu Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture v okviru Načrta za okrevanje in odpornost: C3K9ID se spremeni naziv nosilca in izvajalca ukrepa  ministrstva in sicer namesto MGRT se navede MKRR. Izloči se podrobne izvedbene podatke in se navede naziv preglednice, v kateri je naveden odstotek dodatnih točk za projekte iz OPO v merilih javnega razpisa.
    • Pri ukrepu Promocija obmejnih problemskih območij se dopolni besedilo ukrepa z navedbo aktualnih aktivnosti. Spremeni naziv nosilca in izvajalca ukrepa, in sicer namesto MGRT se navede MKRR. Navede se naziv preglednice finančne konstrukcije programa, v kateri so opredeljeni viri financiranja.
    • Doda se specifični cilj Spodbujanje razvoja turizma, v okviru katerega se dodatna nova ukrepa:
    • Izgradnja javne turistične infrastrukture in
    • Spodbujanje razvoja zasebnih turističnih nastanitev višje dodane vrednosti.
    • Doda se splošni cilj Izboljšanje demografskega stanja, v okviru katerega se dodata nova ukrep:
    • Revitalizacija objektov javne infrastrukture in
    • Krediti za investicijske projekte v javno infrastrukturo.
    Prenesi datoteko