Predlogi predpisov

S strani DZ RS smo v pregled in pripombe prejeli predlog Zakona o gostinstvu (ZGos-1) (v nadaljevanju: Zakon).

Nove rešitve se nanašajo na obratovalni čas prehrambnih gostinskih prostorov, pri čemer omejitev rednega in podaljšanega obratovalnega časa prehrambnega gostinskega obrata ostaja materija pravilnika in splošnega akta občine. Prav tako je za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času potrebno soglasje občine. Obrazec za vlogo in obrazec za soglasje bo predpisal minister. Vključena je možnost posebnih dni, ko prehrambni obrat lahko obratuje v mejah podaljšanega obratovalnega časa brez soglasja občine.

Med drugim se s predlogom Zakona določa tudi posebne pogoje za prehrambno dejavnost v premičnem gostinskem obratu. V 12. členu je zapisano, da se prehrambna gostinska dejavnost lahko opravlja v premičnem gostinskem obratu izven javnih prireditev na območjih, ki jih določi občina zaradi pomanjkanja gostinske ponudbe ali določene vrste gostinske ponudbe.

Upoštevajoč, da zakonsko omogočanje gostinske dejavnosti v neustreznih objektih odstopa od običajne ureditve graditve in prostorskega načrtovanja ter da oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem povzroča neskladja na stanovanjskem trgu in negativno vpliva na okolico, ureditev oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem zajema:

• določitev obveznosti razpolaganja s soglasjem lastnika oziroma solastnikov stanovanja,
• določbo, da lahko v tri- in večstanovanjskih stavbah dejavnost opravlja le sobodajalec,
• zakonsko določeno časovno omejitev opravljanja dejavnosti posameznem stanovanju v eno- ali dvostanovanjski stavbi do 150 dni v koledarskem letu, v posameznem stanovanju v tri- in večstanovanjski stavbi pa do 60 dni v koledarskem letu,
• zakonsko pooblastilo občinam, da lahko, ne glede na zakonsko ureditev iz prejšnje alineje, določijo drugačno najvišje dovoljeno število dni v koledarskem letu za opravljanje te dejavnosti v določenem razponu in upoštevajoč različne vplive v eno- ali dvostanovanjski stavbi v primerjavi s tri- in večstanovanjskimi stavbami (najvišje dovoljeno število dni, določeno s splošnim aktom občine, je lahko med 30 in 90 dni v koledarskem letu za oddajanje v kratkotrajni najem stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi in med 30 in 180 dni v koledarskem letu za oddajanje v kratkotrajni najem stanovanja v eno- ali dvostanovanjski stavbi). Pri tem zakon določa podatke in dokumente, na katerih mora temeljiti splošni akt občine. V okviru zakona, ki bo urejal izvajanje uredbe, bo občinam omogočen dostop do podatkov o obsegu te dejavnosti, prejetih s strani spletnih platform kratkotrajnega najema.

28. člen predloga Zakona ureja podlago za omogočanje dostopa občin do podatkov sistema e-Turizem na način, da občine pridobijo podatke vsaka zase.

Predvideva se tudi določitev pristojnih inšpekcijskih organov in upravnih ukrepov ter kazenskih določb z določbo, da se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe. Določene pristojnosti so poverjene tudi občinskim inšpektoratom. Občinska inšpekcija namreč opravlja nadzor nad izvajanjem naslednjih določb tega zakona:

• glede časovne omejitve opravljanja dejavnosti sobodajalca (peti odstavek 5. člena tega zakona),
• glede opravljanja prehrambne dejavnosti v premičnem gostinskem obratu (prvi in drugi odstavek 12. člena tega zakona),
• glede izpolnjevanja pogoja vpisa v register in poslovanja z veljavno identifikacijsko številko nastanitvenega obrata v primeru oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem (15. člen tega zakona),
• glede izpolnjevanja pogojev za oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, razen določb, glede katerih opravlja nadzor stanovanjska inšpekcija v skladu s tretjim odstavkom tega člena (prvi in tretji do sedmi odstavek 18. člena tega zakona),
• glede izpolnjevanja obveznosti navedbe identifikacijske številke nastanitvenega obrata pri oglaševanju in sklepanju pogodb na daljavo (19. člen tega zakona),
• glede točnosti in popolnosti podatkov v registru, ki so obvezni podatki predloga za vpis v register, ter njihove skladnosti z dejanskim stanjem (četrti odstavek 23. člena tega zakona), v primeru nastanitvenih obratov v stanovanju.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete dovključno 9. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Dodana je določba, da se pouk slovenskega jezika in kulture organizira tudi za učence, ki so pripadniki romske skupnosti, kar bo pripomoglo k uspešnejši integraciji učencev Romov. Na podlagi zakonske spremembe bo mogoče v podzakonskem aktu šolam, ki jih obiskujejo učenci Romi, sistemizirati ure slovenskega jezika v večjem obsegu.

Predlog Zakona predvideva tudi nov predmet tehnika in digitalne tehnologije v nabor predmetov  obveznega programa osnovne šole. Cilj uvedbe predmeta tehnika in digitalne tehnologije predstavlja osvajanje digitalnih veščin ter ozaveščanje o nevarnostih in pasteh prekomerne uporabe elektronskih naprav.

V 31. členu predloga Zakona je predvidena tudi uvedba nove vsebine, ki jih mora vključevati letni delovni načrt. Gre za povezavo s črtanjem 60.d člena Zakona o osnovni šoli (vzgojni načrt šole) in ukinitvijo vzgojnega načrta kot samostojnega dokumenta. Po novem mora osnovna šola v letni delovni načrt vključiti tudi načrt vzgojnih dejavnosti, kar pomeni, da se vsebine vzgojnega načrta prenesejo v letni delovni načrt. Ta sprememba pripomore k zmanjšanju birokratskih obveznosti šol, hkrati pa zagotavlja, da se vzgojne dejavnosti in načrt njihovega izvajanja vsako leto revidirajo in posodabljajo skupaj z letnim delovnim načrtom. Kot obvezna sestavina letnega delovnega načrta se vključi tudi opis dejavnosti, ki jih bo šola izvajala za zagotavljanje kakovosti skozi samoevalvacijo.

Predlog Zakona v 12. členu ohranja mejo oddaljenosti od šole, pri kateri so učenci upravičeni do brezplačnega prevoza, in to na najmanj štirih kilometrih. Natančneje je določeno, da mora lokalna skupnost v primerih, ko organizacija prevoza ni mogoča ali ekonomsko upravičena, učencu povrniti stroške v višini mesečne vozovnice, v določenih primerih pa tudi kilometrino, kar podrobneje uredijo z internimi akti. Dodatno je vključeno določilo, da mora organizator prevoza zagotoviti odraslo spremljevalno osebo za otroke z življenjsko ogrožajočimi stanji. Sprememba člena je v skladu z zavezo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Varuhu človekovih pravic glede ureditve prevoza in spremljave za otroke s posebnimi potrebami.

Med drugim 24. člen predloga Zakona določa globe za pravne osebe. Dodatno se določi globa za šolo in odgovorno osebo če za učence z učnimi težavami ne prilagaja izobraževalnega dela, ne izvaja vzgojnih dejavnosti skladno s pravili šolskega reda in ne omogoča doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja otrokom, ki se jim prilagodi pedagoški proces zaradi zagotavljanja varnosti.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete dovključno 25. 3. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Predlog Zakona določa, da v primeru zmanjšanja števila otrok na območju občine, kar vodi v to, da javni vrtec v skladu z normativi in standardi oblikuje manjše število oddelkov kot v preteklem letu, občina ne razpiše koncesije.

Z novim 10.d členom predloga Zakona se zagotavlja vključevanje otrok iz romskih naselij v vrtec. Občina ima obveznost, da na območju, kjer se nahaja evidentirano romsko naselje, spremlja in spodbuja vključenost predšolskih otrok iz romskih naselij v vrtec. Občina na podlagi podatkov o številu predšolskih otrok, ki živijo v romskih naseljih, za vsako posamezno šolsko leto določi vrtec, ki za otroke, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili starost 5 let in na dan 30. aprila tekočega leta niso vključeni v vrtec, organizira v naslednjem šolskem letu krajši program v obsegu 240 ur letno.

Poleg tega je predvideno, da pristojna služba občine v romskih naseljih izvaja vse potrebne aktivnosti, da starši vključijo predšolske otroke v vrtec. Če starši otroka, ki bo do konca koledarskega leta dopolnil starost 5 let, do 30. septembra ne vpišejo v nobenega od programov vrtca, pristojna služba občine o tem obvesti pristojni center za socialno delo.

Hkrati se s predlogom Zakona predvideva nov 14.a člen, ki določa, da lahko javni vrtec za otroke, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili starost 5 let in niso vključeni v vrtec organizira krajši program v obsegu 240 ur letno, namenjen otrokom, ki bodo v skladu z zakonom, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, v naslednjem šolskem letu začeli obiskovati šolo. Pri tem se program financira iz državnega proračuna in je za starše brezplačen.

Pomembna sprememba je predvidena tudi v drugem odstavku 17. člena, kjer se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »razen v izjemnih primerih, ki jih določa podzakonski predpis iz tega člena«.

Predlog Zakona prinaša tudi spremembo glede financiranja zasebnega vrtca na podlagi koncesije. Zasebnemu vrtcu, ki je vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo, pripadajo javna sredstva na podlagi koncesije, ki jo podeli občina, v kateri ima zasebni vrtec sedež oziroma ima sedež njegova enota. Za podelitev koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, razen če ta zakon ne določa drugače.

Občina, ki je zasebnemu vrtcu podelila koncesijo, določi ceno programa zasebnega vrtca v skladu s 30. členom zakona. Če občina sprejme nižjo ceno od predlagane ali enotno ceno za enake programe, ki je nižja od predlagane cene zasebnega vrtca in velja za vse javne vrtce in zasebne vrtce s koncesijo, je zasebnemu vrtcu dolžna zagotavljati sredstva v višini razlike do predlagane cene. Občina koncedentka zagotavlja zasebnemu vrtcu tudi vse stroške, ki se v skladu z metodologijo iz šestega odstavka 28. člena zakona ne upoštevajo pri izračunu cene programa.

Pri tem se koncesija lahko podeli tudi zasebnemu vrtcu, ki izvaja program po posebnih pedagoških načelih, kot je to določeno v četrtem odstavku 13. člena tega zakona in zasebnemu vrtcu, ki izvaja svoj program za predšolske otroke in h kateremu si je vrtec pridobil pozitivno mnenje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanja o ustreznosti programa.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete dovključno 25. 3. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Službe Vlade RS za zakonodajo smo v pregled in pripombe prejeli predlog Zakona o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije (v nadaljevanju: Zakon).

Stabilno, varno in tehnološko napredno pripravljanje, izdajanje ter objavljanje predpisov in drugih aktov na centraliziran način, ki je na voljo brezplačno nosilcem javnih pooblastil in občinskim upravam, predstavlja pomembno prednost. To je težko doseči z neodvisnimi informacijskimi sistemi in lokalnimi glasili. V vedno bolj digitaliziranih družbah so lokalni predpisi ključni tudi za fizične in pravne osebe, ki ne prebivajo ali nimajo sedeža v lokalni skupnosti. Ker so objavljeni v različnih lokalnih glasilih in na različne načine, so pogosto težko dostopni širšemu krogu ljudi. Digitalizacija na centralni ravni, ki vključuje vse normodajalce, tudi lokalne skupnosti, bi pomembno pripomogla k digitalizaciji občinskih storitev, dvigu digitalnih kompetenc ter izboljšanju lokalnega indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

Pomemben cilj predloga Zakona je, da morajo biti predpisi, v skladu s 154. členom Ustave RS, objavljeni pred začetkom veljavnosti. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v njihovih uradnih glasilih.

Več kot tridesetletna praksa objavljanja v Uradnem listu RS je pokazala, da se v njem poleg predpisov objavljajo tudi drugi akti, katerih objava ni vedno zakonsko predpisana. To povzroča težave, še posebej, če se akti, ki vsebujejo pravne norme, zaradi napačnih interpretacij ne objavijo v uradnem glasilu. To zmanjšuje pravno varnost in krši ustavni koncept uradnega objavljanja.

Namen predloga Zakona je, da s pravilnejšo opredelitvijo pojma »akt, ki se objavi v uradnem listu« zagotovi dosledno uresničevanje 154. člena ustave.

Brezplačnost objav pomeni ne le brezplačno dostopnost predpisov in drugih aktov v Uradnem listu, temveč tudi brezplačno storitev objave za izdajatelje teh aktov, katerih objava izhaja iz ustave. To razbremeni normodajalce (državne in lokalne) od stroškov, povezanih s skrajševanjem predpisov ali odstranjevanjem pomembnih vsebin zaradi tehnoloških omejitev, kar bi lahko škodovalo razumljivosti in celovitosti predpisa.

Predlog Zakona med drugim v 18. členu določa, da samoupravne lokalne skupnosti v register pravnih aktov lokalnih skupnosti vnesejo podatke o svojih predpisih in drugih aktih ter njihova neuradna prečiščena besedila. Pri tem pa Vlada RS podrobneje določi način vnosa v register pravnih aktov lokalnih skupnosti iz prejšnjega odstavka.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 24. 3. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani Ministrstva za notranje zadeve smo v pregled in pripombe prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju: Zakon).

Predvidena je sprememba 15. člena, v okviru katere se uvaja določba, da DZ RS na predlog Vlade RS sprejme resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, v kateri se določijo cilji in programi za izvajanje politike preprečevanja in zatiranja kriminalitete.

S predlogoma Zakona se v prvem odstavku 18. člena doda nova, 17. točka, ki se glasi: »17. izvaja helikoptersko nujno medicinsko pomoč, medbolnišnične helikopterske prevoze ter helikopterske prevoze otrok v inkubatorjih z zrakoplovi policije;«.

Poleg tega se predvideva sprememba 37. člena, ki na novo ureja način sodelovanja policije z veteranskimi organizacijami. S predlaganim drugim odstavkom se na zakonski ravni jasno določa odstop od določb ZSPDSLS-1, kadar policija sodeluje z organizacijami iz prvega odstavka tega člena pri uporabi nepremičnega in premičnega premoženja RS, s katerim upravlja ministrstvo. Za razliko od veljavne ureditve zakon že vnaprej določa splošni omejitvi za uporabo premoženja, in sicer le, če ga policija začasno ne potrebuje in če uporaba ne ovira njenega delovanja ter opravljanja nalog.

ZSPDSLS-1 je na področju urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravne lokalne skupnosti splošni zakon, razen če posamezne določbe ZSPDSLS-1 ali poseben zakon za določeno vrsto stvarnega premoženja ne določajo drugače. Na podlagi drugega odstavka 2. člena ZSPDSLS-1 daje posebnemu zakonu pooblastilo, da bodisi uredi vsebine za posamezno vrsto premoženja in samoupravnih lokalnih skupnosti drugače bodisi da uporabo določb tega zakona s posebnim zakonom izrecno izključi. V drugem odstavku v povezavi s tretjim odstavkom, ki določa pooblastilo za izdajo podzakonskega predpisa, se zato predlaga, da se uporaba določb ZSPDSLS-1, kadar se obravnavanim organizacijam omogoča brezplačna uporaba nepremičnega in premičnega premoženja države, v celoti izključi.

Predlog Zakona med drugim ureja tudi uporabo službenega psa in konjenice kot vrsti prisilnih sredstev posebej v 73. členu. Z uporabo službenih živali policije, pri čemer izraz predstavlja nadpomenko za službenega psa, službenega psa – začetnika, mladega psa in službenega konja v policiji, so nujno povezana tudi vprašanja o njihovem pridobivanju, upravljanju in razpolaganju z njimi, poleg tega pa še vprašanja o pogojih, merilih, načinih za pridobivanje in o upravljanju službenih živali, saj se določbe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti za ravnanje s službenimi živalmi ne uporabljajo.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 21. 3. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani DZ RS smo v pregled in pripombe prejeli predlog Zakona o funkcionarjih (v nadaljevanju: Zakon).

S predlogom Zakona se nadomešča predlog Zakona o funkcionarjih, o katerem se je zakonodajni postopek začel 24. 2. 2025.

S predlogom Zakona se sistemsko ureja pravice in obveznosti funkcionarjev glede socialnih zavarovanj, pravic med opravljanjem funkcije ter po njenem prenehanju. Prav tako določa povračila stroškov in druge prejemke, ki so trenutno urejeni začasno.

Predlagatelj Zakona zasleduje naslednje cilje:

• vzpostavitev preglednega in zakonsko urejenega sistema pravic in obveznosti funkcionarjev, ki niso zajeti v posebnih zakonih, vključno z enotno ureditvijo nekaterih povračil stroškov, prejemkov in nadomestila plače v primeru bolezni ali poškodbe,
• upoštevanje ustavnega položaja državnih organov ter enotna ureditev določenih povračil stroškov in prejemkov za funkcionarje, ki poklicno opravljajo funkcijo, brez poseganja v pravice, urejene s posebnimi zakoni,
• spoštovanje načela delitve oblasti s tem, da se urejanje nekaterih povračil stroškov prepušča posebnim zakonom (npr. pavšalni znesek za delo v volilni enoti, določen za poslance),
• prilagajanje pravic funkcionarjev gospodarskemu stanju države ter zagotavljanje gospodarne in transparentne porabe javnih sredstev,
• vzpostavitev jasnih in enotnih podlag za urejanje pravic in obveznosti funkcionarjev med in po opravljanju funkcije,
• preprečevanje zlorab pravic po prenehanju funkcije,
• spodbujanje kandidiranja za javne funkcije z jasno določenimi pravicami in obveznostmi ter možnostjo vrnitve na prejšnje delovno mesto, s ciljem povečanja strokovnosti in kakovosti delovanja oblasti.

Poglavitne rešitve zajemajo:

• obseg veljavnosti in vsebino zakona,
• opredelitev funkcionarjev, pogoje za opravljanje funkcije (državljanstvo RS, nekaznovanost) ter pristojne organe za odločanje o pravicah med in po opravljanju funkcije,
• ureditev pravic med opravljanjem funkcije, vključno s povračili stroškov, nadomestili, letnim dopustom in pravno pomočjo (plače ostajajo urejene v zakonu o plačah v javnem sektorju),
• pravice po prenehanju funkcije, kot so vrnitev na prejšnje delo, pravna pomoč in nadomestilo plače, vključno z določitvijo trajanja, višine ter pogojev za njegovo prejemanje.

Predlog Zakona celovito ureja tako poklicne kot nepoklicne funkcionarje. Za nepoklicne funkcionarje glede plačila in povračil stroškov napotuje na veljavne zakone, ki urejajo nepoklicno opravljanje funkcije.

Za poklicne funkcionarje se določa, da se čas opravljanja funkcije šteje kot delovna oziroma pokojninska doba ter da imajo pravico do socialnih zavarovanj. Zagotavlja jim plačo, nadomestila in druge prejemke ter povračila stroškov pod pogoji, določenimi z zakonom. Višine teh prejemkov se usklajujejo po enakih merilih kot za javne uslužbence, saj ni utemeljenih razlogov za drugačno določitev. Predlog Zakona ureja tudi pravico do letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, usposabljanja, izpopolnjevanja in pravne pomoči.

Posebej se ureja pravice funkcionarjev po prenehanju funkcije, pri čemer upošteva načelo racionalne porabe javnih sredstev ter spodbuja strokovno usposobljene posameznike h kandidaturi. Pri tem sledi tudi nekaterim rešitvam iz veljavne zakonodaje. Določa pravico do vrnitve na prejšnje delo v roku 30 dni ter nadomestilo plače v višini 80 % plače, ki jo je funkcionar prejemal. Pravica do nadomestila je vezana na trajanje funkcije – funkcionarju ne pripada, če funkcija preneha pred šestimi meseci od izvolitve ali imenovanja oziroma zaradi pravnomočne obsodbe.

Funkcionar, ki je bil pred imenovanjem zaposlen za nedoločen čas, se lahko vrne na prejšnje delo ali drugo ustrezno delovno mesto, razen če to iz objektivnih razlogov ni mogoče.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 4. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

S strani Ministrstva za pravosodje smo v pregled in pripombe prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-C) (v nadaljevanju: Zakon).

Predlog Zakona je usmerjen v krepitev sistema posebnega, neformalnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v RS – tako na splošni ravni kot z dodatnim poudarkom na zaščiti ranljivih skupin, kot so otroci, invalidi, žrtve trgovine z ljudmi in tujci. S predlogom Zakona RS izpolnjuje svoje mednarodne konvencijske zaveze, obveznosti, ki izhajajo iz prava EU, ter sledi priporočilom mednarodnih organizacij.

Med ključne spremembe predloga Zakona spada:

• določitev posebnega namestnika varuha kot varuha otrokovih pravic, ustanovitev posebnega oddelka za pravice otrok,
• varuh opravlja funkcijo neodvisnega telesa za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov,
• varuh prevzema naloge poročanja o spremljanju dejavnosti državnih institucij za boj proti trgovini z ljudmi,
• varuhu se podeljuje pristojnost mehanizma za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic v zvezi s preverjanjem državljanov tretjih držav in pravic prosilcev za mednarodno zaščito v zvezi s postopkom na meji,
• pristojnosti varuha se širijo na zasebnopravne izvajalce javnih služb,
• mandatna doba varuha in namestnikov se iz šestih let podaljšuje na osem let, funkcija varuha se omejuje na en mandat, varuha pa se izvoli s tajnim glasovanjem.

V predlogu Zakona je med poglavitnimi rešitvami določeno, da predlog ne posega v pristojnosti občin.

Predlagana sprememba se nanaša na 1. člen Zakona o varuhu človekovih pravic, kjer se besedilo »organov lokalne samouprave in« nadomesti z besedilom »samoupravnih lokalnih skupnosti«, za katerega se doda vejica. Za besedilo »nosilcev javnih pooblastil« se doda »in izvajalcev javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi)«. S to spremembo se odpravlja dvom glede pristojnosti varuha tudi v odnosu do občinske uprave. Zakon o lokalni samoupravi namreč v 28. členu med organe lokalne samouprave uvršča le občinski svet, župana in nadzorni odbor, ne pa tudi občinske uprave. Z vidika neformalnega varstva človekovih pravic pa, po drugi strani, ni videti prepričljivih razlogov, da varuh svojih pristojnosti ne izvršuje tudi zoper občinsko upravo.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 20. 3. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.

Cilj izvršilnega postopka je zagotoviti poplačilo upnika, ki ima pravico do tega na podlagi izvršilnega naslova. Pri tem mora biti izvršba učinkovita, da vodi do dejanskega poplačila upnika, stroškovno sorazmerna, z uravnoteženjem stroškov in koristi ter mora vsebovati sorazmerne posege v pravice dolžnika, ob ohranjanju privilegiranega položaja upnika ter zaščiti legitimnih interesov dolžnika in tretjih oseb. Poleg tega mora potekati hitro in brez nepotrebnih zamud in upoštevati formalnost postopka, kjer se dejstva ugotavljajo predvsem na podlagi kvalificiranih listi.

Temeljni cilji predloga Zakona so:

• Izboljšanje položaja dolžnikov potrošnikov v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine, skladno s prakso Sodišča EU.
• Varstvo tretjih oseb in uskladitev Zakona o izvršbi in zavarovanju z odločbo Ustavnega sodišča RS (št. U-I-189/21 z dne 26. 5. 2022).
• Zagotovitev varstva koristi otrok v družinskih izvršbah.
• Povečanje varnosti izvršiteljev in pomočnikov ter izboljšanje učinkovitosti njihovega dela.
• Pospešitev in hitrejše zaključevanje izvršilnih postopkov.
• Nadgradnja instituta seznama dolžnikovega premoženja.

Med poglavitnimi rešitvami predlog Zakona predvideva učinkovitejše varstvo pravic v izvršilnem postopku glede na odločitve Sodišča EU. Glede na sodno prakso Sodišča EU, ki je kot prekratke ocenilo roke za ugovor (20 dni, 15 dni, dva tedna), predlog Zakona podaljšuje rok za ugovor na 30 dni in ukinja krajše roke za menične in čekovne spore. S tem se zagotavlja učinkovita pravica do ugovora brez tveganja, da bi potrošnik to pravico zaradi prekratkega roka izgubil.

Na podlagi pripomb sodišč se s predlogom Zakona dopolnjuje ureditev seznama dolžnikovega premoženja. Predlagana rešitev omogoča ustavitev postopka v primerih, ko:

• Dolžnik na naroku izjavi, da nima premoženja.
• Dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil pravilno vabljen.
• Dolžnik na naroku ali v seznamu ne navede popolnih in resničnih podatkov o premoženju.

Predlog Zakona prinaša tudi:

• Določitev pristojnosti in postopka za izvrševanje Uredbe Sveta (EU) 2019/1111 o zakonskih sporih in starševski odgovornosti ter mednarodnem protipravnem odvzemu otrok.
• Obveznost sodišča, da na predlog stranke izda sklep o končanosti izvršbe (na pobudo Varuha človekovih pravic in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije).
• Razbremenitev upnikov pri overitvi podpisa na dovoljenju dolžniku za podaljšanje prometnega dovoljenja zarubljenega vozila.
• Izboljšanje izvzetja prejemkov iz izvršbe in uskladitev z Zakonom o davčnem postopku.
• Ponovna uvedba pritožbe zoper sklep o domiku, da se morebitne nepravilnosti rešijo pred izvedbo spletne javne dražbe ter s tem zagotovi večja pravna varnost kupca.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 2. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Pravilnika o prostorskih ureditvah in vrstah objektov, ki so veliki generatorji prometa (v nadaljevanju: Pravilnik). Pripravilo ga je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Gre za predlog Pravilnika, ki opredeljuje prostorske ureditve in vrste objektov, ki predstavljajo velike generatorje prometa (v nadaljevanju: VGP). Predlog natančneje določa, da občine določijo VGP znotraj obstoječih prostorskih ureditev in vrst objektov, in to v skladu s 6. členom predloga Pravilnika ter smernicami nosilca urejanja prostora za področje trajnostnega prometa. V usmeritvah za obstoječe VGP je predvidena tudi ureditev dostopnosti do teh objektov. Občinam pa pripada tudi odgovornost, da določijo obstoječe VGP, za katere bodo posamezne ustanove pripravile mobilnostne načrte.

Predvideva se, da občine določijo načrtovane VGP tudi med načrtovanimi prostorskimi ureditvami in vrstami objektov v skladu s 6. členom predloga Pravilnika in smernicami nosilca urejanja prostora za področje trajnostnega prometa. Pri tem v usmeritvah za načrtovane VGP določijo pogoje za dostopnost do načrtovanih VGP in načrtovane VGP v prostor umestijo hkrati z načrtovanjem dostopnosti na trajnostne prometne načine. Za načrtovane VGP v usmeritvah se določijo tisti VGP, za katere občina zagotovi izdelavo mobilnostnih načrtov.

Med prostorske ureditve in vrste objektov, ki so VGP, med drugim spadajo:

• vrtci s 50 otroki ali več,
• osnovne šole s 100 otroki ali več, 
• srednje šole,
• dijaški in študentski domovi,
• višje in visoke šole,
• bolnišnice,
• zdravstveni domovi,
• zdravstveni centri,
• domovi starejših občanov,
• poslovne in upravne stavbe z 200 zaposlenimi ali več,
• turistični, kulturni ali športni objekti, ki sprejmejo 200 ali več obiskovalcev hkrati,
• prireditveni prostori, ki sprejmejo 200 ali več obiskovalcev hkrati,
• poslovne cone z 200 zaposlenimi ali več,
• večji trgovski objekti s površino več kot 1500 m2,
• železniške postaje,
• avtobusne postaje,
• javna letališča,
• pristanišča,
• prometni terminali mednarodnega in nacionalnega pomena,
• stavbe za opravljanje verskih obredov, ki sprejmejo 200 ali več obiskovalcev hkrati,
• pokopališča s površino več kot 2000 m2,
• večstanovanjske stavbe z vsaj 50 stanovanji,
• stanovanjska soseska z vsaj 50 stanovanji oziroma v površini 1ha ali več.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 1. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *

S strani DZ RS smo v pregled in pripombe prejeli predlog za začetek postopka za spremembo 154. člena Ustave RS z osnutkom Ustavnega zakona, ki ga je pripravila Vlada RS.

Predvideva se sprememba 154. člena Ustave RS, ki določa, da se predpisi, splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, in drugi akti, katerih objavo v državnem uradnem listu določa zakon, objavljajo v državnem uradnem listu. Predpisi in splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, morajo biti objavljeni v državnem uradnem listu, preden začnejo veljati. Predpisi in splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

S predlagano spremembo bi se tako tudi lokalni pravni akti začeli objavljati v državnem uradnem listu. To bi omogočilo večjo standardizacijo, dostopnost in povezljivost lokalnih aktov, hkrati pa bi izboljšalo dostop do aktov, ki so trenutno dostopni v različnih lokalnih glasilih. Uradno elektronsko objavljanje bi omogočilo enotno in ažurno dostopnost vseh aktov, kar bi pozitivno vplivalo na informacijske sisteme in uporabnost podatkov.

Objavljanje v državnem uradnem listu zagotavlja stabilnost in varnost. Poleg tega so lokalni akti pomembni tudi za ljudi in podjetja, ki niso vključenih v določeno lokalno skupnost, vendar se z njimi srečujejo. Z obvezno objavo v državnem uradnem listu bi bili ti akti enostavneje dostopni širšemu krogu uporabnikov. Sprememba 154. člena Ustave RS med drugim jasno določa obveznost objave v državnem uradnem listu za vse vrste aktov, vključno z akti, ki jih je bilo do zdaj težko objaviti v uradnem glasilu. To bi odpravilo nejasnosti in povečalo pravno varnost.

Poleg tega obstoječi 154. člen ne zahteva objave splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, v državnem uradnem listu. Ustavno sodišče je do zdaj menilo, da objava teh aktov ni nujna, vendar predlagatelji spremembe menijo, da bi bilo treba ustavno ureditev dopolniti in določiti obveznost objave teh aktov, saj imajo enake lastnosti kot predpisi.

Izjemno pomembno glede predlagane ustavne spremembe je tudi določitev, da se v sistemskem zakonu, ki bo na novo uredil objavljanje predpisov in drugih aktov, določi, da se objavljanje predpisov in drugih aktov, ki se morajo po ustavi objaviti v državnem uradnem listu, ne zaračunava. Ta določitev pomeni brezplačno dostopnost objavljenih aktov, hkrati pa tudi, da se storitev objave za tiste, katerih dolžnost objave izhaja iz ustave, ne bo zaračunavala. S tem bi se normodajalcem, tako državnima kot lokalnim organom, omogočila večja učinkovitost in odpravili bi se stroški, povezani z omejitvami v uradnih glasilih.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 25. 3. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *