Opis |
Vrhnika ima v svojem grbu ladjo in četudi odmislimo na ladjo Argo ter staro pripovedko o argonavtih, je nastanek in razvoj Vrhnike najtesneje povezan z ladjami in prometom po mirno tekoči in globoki Ljubljanici, ki izvira tukaj kot velika reka iz enajstih kraških izvirov. Hkrati stoji Vrhnika tamkaj, kjer je najkrajši in najzložnejši prehod iz Ljubljanske kotline čez notranjske in kraške gozdnate planote proti morju, ki je že v davnih časih zvabil človeka, da si je utrl pot skozi ne preveč prijazno pokrajino.
Vrhnika ima danes bogato kulturno dediščino. Ob glavni cesti v središču mesta stoji spomenik, posvečen največjemu slovenskemu pisatelju, dramatiku in pesniku Ivanu Cankarju. “Enajsta šola, Bog s teboj! Milo se mi stori, kadar se spomnim nate, zibel življenja in spoznanja.” To “šolo” je proslavil Ivan Cankar in jo opisal v črtici Moje življenje. Hiša, v kateri se je leta 1876 rodil Ivan Cankar, je bila lesena in krita s slamo. Pogorela je leta 1879. Odtlej so morali Cankarjevi gostovati po raznih opuščenih hlevih in hišah po vsej Vrhniki. Hišo so prevzeli novi lastniki in ji leta 1880 dali takšno podobo, kot jo ima danes. Notranjost je razdeljena v bivalni prostor, izbo in črno kuhinjo. V njej je pohištvo in druga oprema s preloma stoletja, s čimer želimo prikazati utrip vsakdana pri Cankarjevih. Spominska hiša je razglašena za kulturni spomenik.
Ena najstarejših in najpomembnejših stavb na Vrhniki je Lavrenčičeva hiša - Stara pošta. Stoji na bregu Ljubljanice, kjer je bilo nekoč potniško pristanišče. Po nekaterih domnevah je bila stavba zgrajena v 15. stoletju. V njej so bili nekdaj mitnica, pošta in gostišče, v katerem je leta 1728 prenočil cesar Karel VI. Danes je stavba last Industrije usnja Vrhnika.
Znamenitost Vrhnike je tudi Bistra. Že v rimski dobi so ljudje poznali izvire rečice Bistre, ob njej pa majhno naselbino. V pozni antiki je pot z Vrhnike vodila skozi Bistro v Borovnico in Podpeč, o čemer še danes pričajo v Bistri ohranjeni rimski kamni. Danes si lahko obiskovalci v osrednji zbirki Tehniškega muzeja v Bistri ogledajo gozdarsko, lesarsko, lovsko, ribiško, tekstilno, kmetijsko, prometno in elektrostrojno zbirko. Muzej za obiskovalce različnih starosti pripravlja programe, ki popestrijo obisk in ki jim celotni kompleks predstavijo kot tehniško, kulturnozgodovinsko in naravno znamenitost. Del nekdaj bogate arhitekturne dediščine širšega okoliša Vrhnike predstavljajo kašče, ki so se ohranile do danes. Kašča je bila prostor, ki je služil za shranjevanje živil, predvsem žita. Največkrat je to samostojna stavba ali prostor v stanovanjski hiši. Najstarejša je Jelovčanova kašča, ki nosi letnico 1808. Danes kašče služijo svojemu namenu le še tam, kjer se je ohranilo kmečko gospodarstvo. Zob časa počasi uničuje kašče, s tem pa tudi dokaz visoke kulture in socialne ravni kmeta v prejšnjem stoletju. |
