Občine članice

Grb

Grb

Regija

11

Ime občine

Občina Tolmin

Naslov

Ulica padlih borcev 2

Pošta

5220 Tolmin

Telefon

05 381 95 00

Fax

(05) 381 95 23

Župan

Uroš Brežan

Predlgajatelj župana

SMS in LDS

Število prebivalcev

11933

Število naselij

72

Površina

382 km2

Email

obcina.tolmin@obcina.tolmin.si

Spletni naslov

http://www.tolmin.si

Uradne ure

Pon, tor, sre, čet, pet: 8:00 – 14:00

Opis

Občina Tolmin leži v SZ Sloveniji na področju gornje Soške doline. Njeno središče predstavlja Tolminska kotlina, ki je stičišče štirih dolin: doline Soče proti Kobaridu, doline Soče proti Kanalu in Novi Gorici, doline Idrijce in Baške grape. Občina meji na sosednjo republiko Italijo in občine Kobarid, Bohinj, Železniki, Cerkno, Idrija, Nova Gorica in Kanal. Pokrajinsko zajema območje Ĺ entviške planote, dolino spodnje Idrijce, Baško dolino, dolino Tolminke s tolminsko bohinjskimi gorami, tolminsko kotlinico, tolminski del predalpskega hribovja ter severno obrobje Banjške planote in Trnovskega gozda.
V občino se lahko pride iz več smeri. Z vzhoda nas pripelje cesta po dolini Idrijce, ki se priključi cestni povezavi po soški dolini med Novo Gorico in Bovcem. Edina železniška povezava poteka po dolini Bače, se dotakne Idrijske doline in nadaljuje po soški dolini navzdol.
Najstarejši sledovi stalnejše poselitve segajo v sredino in drugo polovico 2. tisočletja pred n. št. V ta čas sodijo tudi ostaline bronastodobne stavbe z Mosta na Soči.
Leta 1906 je skozi skoraj 7 km dolg predor v Podbrdu in po Baški grapi do Mosta na Soči prispel prvi vlak. Prav ta železnica je, ko se je razplamtel boj na soški fronti, na Tolminsko pripeljala številno vojaštvo takratne A-O monarhije.
Prva svetovna vojna pa je prekinila bogato družabno in društveno življenje. Začrtana je bila nova meja, ki je prebivalce Posočja pustila na drugem bregu. Narodnoosvobodilno gibanje je imelo na Primorskem množično podporo. Prelomni dogodek je za Slovensko primorje pomenila kapitulacija Italije 8. septembra 1943. Vojne, ki je terjala številne tragične usode posameznikov, družin in vasi je bilo 1945. leta konec. Boj za pravične meje se je nadaljeval, ko je bila določena razmejitvena črta znotraj Julijske krajine (cona A, z Zavezniško vojaško upravo, in cona B, z Jugoslovansko vojaško upravo). Reka Soča je postala mejnik. Razdelitev je veljala do priključitve Posočja matični domovini septembra 1947. Ĺ e vedno je bila prisotna napetost ob meji, ki so jo umirili šele Osimskimi sporazumi (1975).
Prva povojna leta označuje hitra industrializacija, ki je pospešila odseljevanje ljudi iz hribovskih vasi, z ljudmi pa se je večkrat poigrala tudi narava (povodnji 1925, obilne snežne padavine leta 1952, neurje 1960, potresa 1976 in 1998).

Lokacija

Lokacija

Nazaj