Slike - tekoči trak

11

Občina Tolmin

Ulica padlih borcev 2

5220 Tolmin

05 381 95 00

(05) 381 95 23

Uroš Brežan

Martina Kenda in skupina volivcev

11933

72

382 km2

obcina.tolmin@obcina.tolmin.si

http://www.tolmin.si

Pon, tor, sre, čet, pet: 8:00 – 14:00

Občina Tolmin leži v SZ Sloveniji na področju gornje Soške doline. Njeno središče predstavlja Tolminska kotlina, ki je stičišče štirih dolin: doline Soče proti Kobaridu, doline Soče proti Kanalu in Novi Gorici, doline Idrijce in Baške grape. Občina meji na sosednjo republiko Italijo in občine Kobarid, Bohinj, Železniki, Cerkno, Idrija, Nova Gorica in Kanal. Pokrajinsko zajema območje Ĺ entviške planote, dolino spodnje Idrijce, Baško dolino, dolino Tolminke s tolminsko bohinjskimi gorami, tolminsko kotlinico, tolminski del predalpskega hribovja ter severno obrobje Banjške planote in Trnovskega gozda.
V občino se lahko pride iz več smeri. Z vzhoda nas pripelje cesta po dolini Idrijce, ki se priključi cestni povezavi po soški dolini med Novo Gorico in Bovcem. Edina železniška povezava poteka po dolini Bače, se dotakne Idrijske doline in nadaljuje po soški dolini navzdol.
Najstarejši sledovi stalnejše poselitve segajo v sredino in drugo polovico 2. tisočletja pred n. št. V ta čas sodijo tudi ostaline bronastodobne stavbe z Mosta na Soči.
Leta 1906 je skozi skoraj 7 km dolg predor v Podbrdu in po Baški grapi do Mosta na Soči prispel prvi vlak. Prav ta železnica je, ko se je razplamtel boj na soški fronti, na Tolminsko pripeljala številno vojaštvo takratne A-O monarhije.
Prva svetovna vojna pa je prekinila bogato družabno in društveno življenje. Začrtana je bila nova meja, ki je prebivalce Posočja pustila na drugem bregu. Narodnoosvobodilno gibanje je imelo na Primorskem množično podporo. Prelomni dogodek je za Slovensko primorje pomenila kapitulacija Italije 8. septembra 1943. Vojne, ki je terjala številne tragične usode posameznikov, družin in vasi je bilo 1945. leta konec. Boj za pravične meje se je nadaljeval, ko je bila določena razmejitvena črta znotraj Julijske krajine (cona A, z Zavezniško vojaško upravo, in cona B, z Jugoslovansko vojaško upravo). Reka Soča je postala mejnik. Razdelitev je veljala do priključitve Posočja matični domovini septembra 1947. Ĺ e vedno je bila prisotna napetost ob meji, ki so jo umirili šele Osimskimi sporazumi (1975).
Prva povojna leta označuje hitra industrializacija, ki je pospešila odseljevanje ljudi iz hribovskih vasi, z ljudmi pa se je večkrat poigrala tudi narava (povodnji 1925, obilne snežne padavine leta 1952, neurje 1960, potresa 1976 in 1998).