Slike - tekoči trak

4

Občina Solčava

Solčava 16

3335 Solčava

(03) 839 27 50

(03) 839 27 55

Katarina Prelesnik

547

4

102 km2

obcina@solcava.si

http://www.solcava.si/

Pon: 8:00 – 15:00

Tor: 8:00 – 15:00

Sre: 8:00 – 17:00

čŒet: 8:00 – 15:00

Pet: 8:00 – 13:00

Solčavsko lahko opredelimo kot naravnogeografsko zelo zaključeno, omejeno in prometno zaprto območje v skrajnem severozahodnem delu Zgornje Savinjske doline. Solčavski prostor je bil pomemben že v davnini. Najstarejši ostanki poselitve v Potočki zijalki pod Olševo segajo že v staro kameno dobo. Kljub temu, da bi naj bilo to območje naseljeno že pred letom 1000, se ime Solčava (Sulzbach) prvič zapiše šele leta 1268. Ime naj bi dali Solčavi njeni ustanovitelji Bavarci, ki so na to območje prodrli v 9. in 10. stoletju. Slovenski izvor besede »Solčava« bi lahko povezali s starim izročilom, da so nekoč v Robanovem kotu pridobivali sol.
Občino Solčava obkrožajo občine Luče, čŒrna na Koroškem, Železna Kapla Jezersko in Kamnik. Solčavani smo imeli svojo občino že leta 1850, leta 1999 pa se jim je želja po samostojnosti znova uresničila.
Večina prebivalcev živi na gorskih kmetijah, ki so glede velikostne strukture nekaj posebnega, saj je njihova povprečna velikost 150 ha. Začetki turizma v teh krajih segajo daleč nazaj v 18. stoletje, ko so pričeli semkaj zahajati botaniki in geologi tedanjega časa. Tujske sobe in vpisno knjigo tujcev so na Solčavskem imeli že leta 1865. Nekaj let kasneje so začeli graditi gostilne v Logarski dolini. Ti objekti so bili dobra osnova za razvoj stacionarnega turizma. Vzpon turizma je v zadnjih letih pozitivno vplival na gospodarski razvoj širšega okolja.
Najpomembnejša primerjalna prednost Solčavskega pred drugimi turističnimi kraji je vsekakor dobro ohranjeno naravno okolja z dvema zavarovanima območjema nacionalnega pomena, krajinska parka Logarska dolina in Robanov, ki privabljata iz leta v leto več obiskovalcev. Od številnih naravnih znamenitosti kot so Starodavna tisa, Igla in presihajoči studenec, izvir Savinje – slap Rinka, škaf v Matkovem kotu, vrata v Olševi-Lipševa vrata, Potočka zijalka… naj naštejemo še nekatere, ki so državnega pomena: Golerjev pekel, Macesnikova zijalka, Klemenškov pekel, izvir železne - kisle vode pod Olševo, Markov kot nahajališče apnenca…
Od številnih kulturnih vrednot, so na Solčavskem štiri (Gospodarsko poslopje Podolševa 20, Podolševa – vas, Arheološko najdišče Potočka zijalka, Robanov kot – vas), ki imajo velik in izjemen pomen za RS, zato jih država posebej varuje ter za njihovo ohranitev in razvoj izkazuje poseben interes. V tem kontekstu ima za krajinsko prepoznavnost poseben pomen tudi Cerkev Marije Snežne.